Razlogov za to je veliko. Nogomet se sicer zdi poguben, torej erotičen, tudi ženskam, samo spomnite
se objokanih brazilskih navijačic, kadar karioke niso osvajale naslova svetovnih prvakov. Toda
moško dojemanje te igre zajema barvito paleto epskih občutenj.
Strel v moškost
Čeprav niste moški, lahko slutite, zakaj si ob izvajanju prostih strelov igralci na zelenici
z obema rokama nesramežljivo pokrivajo mednožje. Milijonom na očeh. Nesrečnik, ki tu in tam kljub
varnostnim ukrepom vseeno pade kot žrtev strela v moškost, izzove nepojmljivo sočutje celotne moške
publike na stadionu in pred malimi ekrani. Najprej se vsi solidarno nakremžijo, nato zamižijo ter
se v mislih zahvalijo usodi, ki jim je preprečila tako nepredvidljivo kariero. Nato si s priprtimi
očmi in še vedno nagubanim obrazom od bolečine, ki je ni, ogledajo počasni posnetek. Žogo, kako je
letela po zraku, trenutek, ko je zadela cilj, mučeniški izraz pokošenega športnika, čas, ki se je
vlekel kot dolga slina na ustnicah. Čeprav gre za člana nasprotne ekipe, ne bo v moških dušah
nikakršne privoščljivosti. Grozo, ki je izsušila ustno votlino, je treba odplakniti z nekaj požirki
piva.
Trepljanje po ritkah
Bog ne daj, da bi sodelavca uščipnili v tazadnjo. Širiti bi se začele govorice. Športnikom je
to dovoljeno. Ob odhodu na teren, ob nekajsekundnem pogovoru na igrišču ali ob menjavi igralcev
boste s precejšnjo gotovostjo lahko videli, kako bo vsaj eden drugega lahno po ritki. Tovrstna
intimnost najbrž krepi ekipni duh, zato jo prakticirajo tudi trenerji. Sicer pa, ali ni
vznemirljivo, ko te dolgolasi in robustni obrambni igralec, evro milijonar, znan po lomljenju nog
nasprotnikom, nežno poboža s kosmato roko? Takšen šport ponuja nekaj več.
|
|
|
''Fantje, vsaj enajst nas mora biti.'' © AFP
|
Ko nogometaš zadane gol, kot nor zajec teče po igrišču, gleda z belim in rdečim, izvaja prevale in obrate, občinstvu kaže spodnji dres, na katerem je napisano posvetilo članu družine ali lokalnemu radioamaterskemu društvu, vse dokler ga ne pokosijo soigralci. To je običajno po nekaj sekundah, če sam že prej v deliriju ne poljublja trave. Eden za drugim se nanj vrže celotna deseterica, ki se nato objema, lasa, kriči in treplja, kamor pade. S travo pomešan znoj ima poseben vonj. Junak, ki je dal gol, je pokrit z grmado moških teles in se najbrž počuti kot v maternici, če ima le dovolj prostora za dihanje.
Simuliranje
Ko član nasprotne ekipe teatralno pade v kazenskem prostoru in sodnik dosodi enajstmetrovko, se v prsih navijačev dvigne sveta jeza. Ni je večje krivice pod soncem, kot je "nepravična" najstrožja kazen, ki vpliva na razplet turnirja. Vzniknejo teorije o tem, kako nekaterim moštvom ni dovoljeno zmagati, kako se je Zahod zarotil proti Vzhodu, zakaj razpadajo države, športni novinarji bruhajo ogenj, notranje redakcije iščejo vzporednice s političnimi silnicami, … umre celo ljubezen. Sodnik pa je skorumpiran kurbin sin, ki mora zapustiti stadion v spremstvu policije in gotovo nekaj časa ne spi mirno. Če teatralno pade član ljubljene ekipe in sodnik nasede njegovim dramskim veščinam, potem se navijači sklicujejo na doslednost pri spoštovanju pravil, popravo krivic iz preteklosti, navodila svetovne nogometne organizacije, včasih celo kakšen domač trener dobrohotno prizna, da sodniku enajstmetrovke ne bi bilo treba dosoditi, čeprav naj njegovo sojenje ne bi vplivalo na potek tekme. Skratka, tudi igralski vložki so del nogometa. Pogosto so vredni večkratnega ogleda, vrtijo pa jih tudi na predavanjih igralskih akademij.
|
|
|
Tudi on bo delil bolečino ali radost naroda. © AFP
|
Država, ki izgubi epsko tekmo na velikem nogometnem tekmovanju, je paralizirana. Storilnost za nekaj dni pade, število bolniških dni se poveča, ljudstvo je brez padlih herojev izgubljeno. Najbolj razburjeni doživijo infarkt in svoje zadnje prvenstvo. Vsi pravi patrioti še čez dvajset let natančno vedo, kje so bili usodnega dne. Imena tragičnih junakov postanejo del kolektivne zavesti.
Epski preobrati
V nogometu je možno, kar ni v vsakdanjem življenju. Nekdo se lahko z roba prepada v zadnjih dveh minutah tekme zavihti na naslovnice svetovnega tiska. Dokaz je tudi nekaj tekem Eura 2008, vsi pa se dobro spominjamo, kako je Slovenija pa vodstvu 3:0 proti Srbom in Črnogorcem v šestih minutah dobila tri gole. Ni se zdelo resnično in nekateri še danes čakajo, da se bodo zbudili iz nočne more.
Zinedine Zidane in njegova čelna
Kaj novega napisati o Zidanu, ki je v finalu zadnjega SP s čelnim udarcem v prsi pokosil za glavo večjega grobijana, Italijana Materazzija? To je naredil sodnikom in milijardam na očeh ter tako zapečatil usodo francoske reprezentance, ki je po streljanju enajstmetrovk ostala brez pokala. Izključeni Zidane je s stadiona odšel v legendo, ki je požrla druge. Dejanje je bilo nadzemeljsko in mnogi so obsojali njegovo nasilnost, Zidane pa je pripomnil, da je Materazzi nekaj preveč rekel o ženskah iz njegove družine. Umazane poteze so del nogometa, ki se s tribun ne vidi vedno, so pa neločljivi del igre. Prst v riti, vlečenje za majico, stiskanje za mošnjiček, psovke, pljuvanje … Tisti, ki so sami trenirali kakšen bolj moški šport, pravijo, da mora športnik to znati prenesti. Najbrž mora znati celo malo uživati v tem.
Še več o tem, zakaj je nogomet to, kar je, pa kmalu v drugem delu.