Takole je povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar: “Če greste na avtomobilski sejem, pa bo tam nek passat, sanje vsakega Slovenca, zelo poceni, bo vsak rekel 'ta avto je doživel totalko' ali pa 'ta avto nima narejenega tega in tega'. Če gre za hrenovko, pa je vesel, da je našel hrenovko, ki je nenormalno poceni. Takrat nikogar ne zanima, zakaj je poceni. Poceni je zato, ker v njej ni mesa, ampak mesno polnilo, ker je polna vode, konzervansov in tako dalje."
Individualno. Zgoraj napisano je še najbliže stereotipni podobi Slovencev, ki pa bi jo verjetno potrdili tudi rezultati kake javnomnenjske raziskave o potrošniških navadah. Poleg stereotipnega Slovenca, ki jé poceni salamo in vozi drag avtomobil, je tukaj povprečni Slovenec, ki ga okoli desetodstotna podražitev nekaterih živil ne bo prizadela. V zgornjo skupino verjetno res odpade velika večina Slovencev, a statistika vendarle dela krivico tistim s socialnega oziroma ekonomskega dna, ki jih bo celo sedem centov dražja žemljica prizadela.
No, ampak na srečo je prej omenjena masa ljudi sestavljena iz posameznikov, ki imajo v veliki meri dostop do knjig, spleta in drugih virov informacij. Pa tudi do kakega glasu razuma, ki bi jim moral namigniti, da jih bo velik in varen avtomobil sicer obvaroval kake poškodbe v prometni nesreči, ne pa pred holesterolom, visokim krvnim pritiskom ali kako drugo boleznijo našega časa. Pa bodo morda sedli v svojega punta in se zapeljali po nekonzervirano sadje na tržnico.
17
ogledov
Ujeti v statistikah in stereotipih
Na srečo lahko večina vseeno sama odloča o svojih nakupih.
