Iz javno dostopnega besedila posebnega sporazuma, ki ga je aprila 2008 predlagala Hrvaški vlada Janeza Janše, ni razvidno, da bi ta izrecno zahtevala, da ima Slovenija stik z odprtim morjem, kljub temu da SDS to arbitražnemu sporazumu očita kot največjo pomanjkljivost.
Po besedah takratnega vladnega pogajalca Mihe Pogačnika se to skriva v pooblastilu sodišču, naj določi mejo epikontinentalnih pasov in pasov izvajanja suverenih pravic pogodbenic, ki se raztezajo proti odprtemu morju. V posebnem sporazumu je slovenska stran tako predlagala, da se vprašanje kopenske in morske meje dokončno reši s pomočjo bodisi Meddržavnega sodišča bodisi Stalnega arbitražnega sodišče ali pa z ad hoc arbitražo.
"Naš je boljši"
SDS tako vztraja, da je predlog posebnega sporazuma boljši kot arbitražni sporazum, saj bi mednarodno pravo po arbitražnem sporazumu Pahor-Kosor določilo mejo v Piranskem zalivu bolj ali manj po sredini.
Celo če bi Piranski zaliv v celoti pripadel Sloveniji, bi se mejna črta še vedno "zaletela" v mejo italijanskega teritorialnega morja, ne pa v odprto morje, zaradi česar Slovenija ne bi mogla razglašati nadaljnjih suverenih pasov, opozarjajo v SDS in dodajajo, da četudi v sporazumu izrecno piše, da morajo arbitri doseči "stik Slovenije z odprtim morjem", to še vedno ne bi bil "teritorialni stik".
Enako tveganje tudi pri Janševem sporazumu
Na MZZ pa na to odgovarjajo, da tudi po posebnem sporazumu ni nujno, da bi Meddržavno sodišče uporabilo načelo pravičnosti (načelo ex aequo et bono, ki poleg pravnih upošteva še zgodovinske okoliščine), saj je njegova uporaba prepuščena presoji sodišča ob strinjanju Hrvaške. Najverjetneje bi se sodišče odločilo na podlagi mednarodnega prava in črto potegnilo po sredini Piranskega zaliva, pojasnjujejo na MZZ. To pa je tudi ena od večjih pomanjkljivosti, ki jih v SDS očitajo sporazumu Pahor−Kosor.
Razdeljena javnost
Kaj bi bilo bolje za Slovenijo, pa očitno deli tudi državljane. V anketi, ki so jo med 10. in 17. majem na vzorcu 410 anketiranih opravili v Episcentru za časnik Finance, namerava na referendumu za arbitražni sporazum glasovati 34 odstotkov vprašanih, proti pa 33,8 odstotka. Neopredeljenih je še vedno 32,2 odstotka vprašanih. Da se bodo referenduma zagotovo udeležili, je dejalo 59 odstotkov anketirancev, 29 odstotkov pa se ga zagotovo oziroma verjetno ne bo udeležilo. Ostali še ne vedo.
Tudi strokovnjaki na svojih bregovih
“Proti poniglavi in pretirano čustveni" razpravi o arbitražnem sporazumu brez razumnega argumentiranja se je danes izrazil tudi predsednik Danilo Türk. S tem se je neposredno odzval na sredine Janševe besede, da bi bilo treba arbitražni sporazum zavrniti, nato pa v kratkem času, pred vstopom Hrvaške v EU, skleniti z njo dvostranski sporazum.
K podpori arbitražnemu sporazumu sta pozvala tudi evropska poslanka Mojca Drčar Murko in profesor na filozofski fakulteti Dušan Plut, ki sta v Ljubljani danes predstavila pobudo v podporo arbitražnemu sporazumu z naslovom Razum za sporazum.
Plut je poudaril, da ima Slovenija po zgodovinskih, pravnih, geografskih, moralnih in etičnih kriterijih dovolj argumentov, da samozavestno pristopi k arbitražnemu sporazumu, da se angažira vsa slovenska stroka ne glede na ideološko opredelitev za to, da zbere dovolj argumentov. Po njegovem mnenju dvostranski dogovor ni možen, ker obe državi vztrajata pri maksimalnih izhodiščih, za sporazum pa so potrebna optimalna izhodišča.
