"Sistem bo zmeraj nekje pomanjkljiv. Pomembno je, da se ženska sama odloči in poišče pomoč. Veliko jih to stori v zadnjem hipu – a vsak primer je drugačen. Ponekod zatajijo instutucije, ponekod ljudje predolgo čakajo," pravi Dalida Horvat, vodja programa SOS telefon.
Lani manj klicateljev
Število klicateljev je bilo lani manjše kot prej. Horvatova to sicer pripisuje ravno številnejšim programom, sprejeti zakonodaji, zmanjšanemu številu rednih klicateljev (ker so nekateri klicali tudi po dvajsetkrat na dan, so zdaj postavili omejitve) in temu, da je sistem začel bolje funkcionirati.
A lukenj v sistemu je očitno še precej. To se je pokazalo tudi pri zadnjem umoru v Brežicah: družina je bila zaradi kršitve javnega reda in miru ter suma zlorabe mladoletne osebe obravnavana tudi leta 2004, a policija ni našla dokazov. Novo prijavo so dobili 10. februarja in sklenili, da skupaj z brežiškim centrom za socialno delo in kriznim centrom pripravijo načrt, kako ukrepati – a jih je morilec že prehitel.
"Večina potrebuje 10 let"
Na društvo SOS telefon se sicer največkrat obrnejo ženske, žrtve psihičnega nasilja. Sledita fizično in spolno nasilje. "Nekatere pokličejo že po prvem takem dogodku, večina pa potrebuje tudi 10 let. V povprečju traja kar nekaj časa. Dostikrat mine precej časa, preden ženske spoznajo, da gre za nasilje, in predolgo čakajo," pravi Horvatova. Največ klicev dobijo od odraslih žensk, sledijo jim najstnice, otroci in nazadnje moški, ki iščejo pomoč zase.
Statistika klicev na SOS telefon v zadnjih letih:
| Leto | Število vseh klicev |
| 2005 | 5055 |
| 2006 | 4885 |
| 2007 | 4982 |
| 2008 | 5287 |
| 2009 | 3417 |
Več organizacij za pomoč
V društvu sicer deluje 66 prostovoljk, 12 pa jih je redno zaposlenih. V eni izmeni delajo tri prostovoljke. Ženske in drugi, ki se soočajo z nasiljem, se lahko obrnejo na več organizacij, denimo: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno komunikacijo, Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Zavod EMMA, Urad za enake možnosti, Barnaba – Društvo za pomoč ljudem v stiski.
Na današnji mizi bo govora o stanju na področju preprečevanja nasilja v šolah, razlogih za razpršenost preventivnega dela, vzrokih za odsotnost pregleda države nad preventivnim dogajanjem v šolah in kakšno strategijo v Sloveniji na tem področju potrebujemo.
