Po njegovem bi morala biti naloga pokrajin v prvi vrsti sprejemanje razvojnih načrtov in skrb za
regijsko infrastrukturo. Sicer pa
Gregor Virant osebno nasprotuje prenosu pristojnosti in nalog z državnih na
pokrajinske uprave, saj meni, da bi to utegnilo zadušiti njihov razvojni potencial.
Vprašanje prenosa pristojnosti in nalog je po Virantovih besedah še odprto in predmet
dogovora. Prepričan je, da državna uprava svoje delo večinoma opravlja dobro. Je pa po njegovih
besedah pomembno, da storitve, ki jih uporabljajo prebivalci, ostanejo tam, kjer so. Kako se bodo
institucije, ki bodo storitve ponujale, imenovale, ni pomembno, je še dejal. Minister Virant
podpira oblikovanje 14 pokrajin, saj se je to število, kot je še povedal, izkazalo za sprejemljivo.
Odprto ostaja vprašanje, kako bodo pokrajine vplivale na reorganizacijo javne uprave. Slednja
po besedah Viranta deluje dobro, še posebno na področju upravnih enot. Kljub temu pa bi po njegovem
veljalo razmisliti o določeni racionalizaciji upravnih enot v smislu njihovega povezovanja. Kot
najšibkejši člen celotne javne uprave je Virant izpostavil inšpekcijske službe, ki se, kot je
dejal, soočajo predvsem s problemom vodenja.
"Edino realno 14 pokrajin"
O številu pokrajin je pred Virantom spregovoril tudi minister za lokalno samoupravo
Ivan Žagar. Dejal je, da obstaja veliko prizadevanj za manjše število pokrajin,
vendar pa se prav nihče svoji pokrajini noče odpovedati. Enako kot minister Virant tudi Žagar meni,
da je edino realno število ustanovitev 14 pokrajin, saj bi jim le tako uspelo doseči zadostno
podporo.
Žagar je še dodal, da je najmanjše sprejemljivo število pokrajin, ki še gre v predvideni
koncept enotirnega upravljanja, devet. Obenem je pojasnil, da v razponu od devet do štirinajst
pokrajin bistvenih razlik pri stroških predvidoma ne bi bilo. Če bi poskušali izpeljati predlog
šestih pokrajin, bi bilo po ministrovem mnenju treba popolnoma spremeniti začrtan koncept, ki ga
predvideva ustava, in sicer v smeri ureditev, kot jih imata Nemčija ali Avstrija.
