Voditelji držav in vlad članic EU se običajno dvakrat med šestmesečnim predsedovanjem posamezne
članice sestanejo v okviru Evropskega sveta, ki naj bi z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe postal
tudi nova institucija EU. To je drugi in zadnji vrh pod vodstvom Slovenije, ki je šestmesečno
predsedovanje EU prevzela kot prva iz mlade generacije članic evropske družine.
|
Irski je nujno dati čas, da se obširno posvetuje doma in z evropskimi partnerji. Brian Cowen, irski premier
|
|
Predsednik Evropskega sveta Janez Janša je ob prihodu na vrh dejal, da pričakuje, da se bo proces ratifikacije Lizbonske pogodbe, ki so jo Irci pred enim tednom zavrnili na referendumu, nadaljeval. Janša na vrhu pričakuje odprto razpravo, od Ircev pričakuje prve analize vzrokov za referendumski "ne", ne pričakuje pa, da bodo Irci predlagali končno rešitev. Ena od možnosti pa je, da bi Irska opredelila skrbi svojih volivcev, na podlagi katerih bi potem države članice dopolnile Lizbonsko pogodbo. Pri tem ni pričakovati posegov v samo besedilo pogodbe, temveč kvečjemu dodaten protokol ali izjavo. Sicer pa naj bi posebno pozornost v ratifikacijskem procesu namenili Poljski in Češki, kjer se še pojavljajo določena omahovanja, čeprav nobena ni napovedala, da bo ustavila postopek potrjevanja dokumenta.
Pozitiven signal z Otoka
Nekaj upanja za propadajočo Lizbonsko pogodbo je sinoči oživila Velika Britanija.
Tamkajšnja Lordska zbornica je pogodbo namreč ratificirala, tako da se je Britanija zapisala kot
19. država EU, ki jo je podprla. Zanjo se je še posebno zavzel premier
Gordon Brown, ki je zavrnil očitke konservativcev, da je pogodba mrtva, in
poudaril, da morajo poleg spoštovanja volje irskih volivcev, ki so pogodbo zavrnili, spoštovati
tudi voljo večine držav Unije, ki so pogodbo podprle ali to še nameravajo storiti. Tudi vodja
Evropske komisije
José Manuel Barroso je države, ki pogodbe še niso ratificirale, pozval, naj
to storijo kljub irskemu ne:
"Verjamem, da bo nova pogodba Unijo naredila učinkovitejšo, bolj demokratično in močnejšo na
mednarodnem prizorišču. Zato vse, ki pogodbe še niso ratificirali, pozivam, naj proces
nadaljujejo."
Visoke cene nafte in prihodnost
V ospredju razprave na tokratnem zasedanju bodo tudi visoke cene hrane in nafte ter evropska
prihodnost Zahodnega Balkana, ki mu je Slovenija med predsedovanjem namenila posebno pozornost.
Kljub težavam z Lizbonsko pogodbo, ki naj bi omogočila nadaljnje širitve EU, bo evropski vrh po
pričakovanjih znova potrdil, da je EU edina prihodnost za te države.
Še pred uradnim začetkom zasedanja Evropskega sveta so voditelji sedemindvajseterice podprli uvedbo evra na Slovaškem s 1. januarjem 2009. Slovaška bo tako postala 16. članica območja evra oziroma tretja med državami, ki so v unijo vstopile leta 2004, za Slovenijo, Malto in Ciprom.
Bodo sankcije za Kubo ukinjene?
Ob robu srečanja evropskih voditeljev se bodo danes v Bruslju na večerji sestali tudi zunanji ministri EU pod vodstvom vodje slovenske diplomacije Dimitrija Rupla. Osrednja tema razprave bodo odnosi med EU in Kubo, pri čemer se bodo ministri predvidoma dogovorili za ukinitev sankcij za Kubo, ki omejujejo diplomatske stike med stranema. EU je sankcije uvedla leta 2003, ko je Kuba zaprla več kot 70 disidentov in usmrtila tri mlade Kubance, ki so poskušali pobegniti v ZDA.
