Kako se osvajamo?

Tvoje oči so enake barve kot moj Porsche!
Hočeš, nočeš, tu je. Valentinovo. Največji ljubezenski praznik… trgovcev. Po svetu bodo moški zapravili milijone evrov, funtov, dolarjev in tako naprej, za… zakaj pravzaprav?
Zato, da bi hitreje prišli do cilja, če še niso prišli? Zato, ker so resnično, brezglavo in noro zaljubljeni, kljub temu, da so cilj že dosegli? Zato, ker to nosilka cilja pričakuje? Zato, ker so obdarovane druge nosilke cilja? Zato, ker imajo slabo vest zaradi doseganja drugih ciljev? Vse to, ne nujno v tem vrstnem redu.

Bolj zanimivo je na ta veseli dan ali Matiček bi se “ženil” pogledati po svetu in ugotoviti, kako različni Matički prihajajo do cilja oziroma zapeljujejo pripadnice veliko lepšega spola, pri katerih še niso prišli v ciljni vrtiček. Od vseh, razen morda od Britancev, ki se upajo osvajati samo alkoholizirani, se lahko naučimo česa novega. Celo od Nemcev. Imate porschea? Na nemški spletni strani Flirt-mit-mir (Flirtaj z menoj) svetujejo ultimativni osvajalski stavek: “Tvoje oči so enake barve kot moj porsce. ” Čisto resno. Kot baje deluje stavek: “ Si želiš ogledati mojo zbirko pištol? ”

Brez pištole v žepu
Glede na nemški (ne)smisel za humor je mogoče domnevati, da mislijo na prave pištole, ne pa na tisto, ki jo je omenjala legendarna zapeljivka Mae West, ko je erektiranemu osvajalcu dejala: “ Imaš pištolo v žepu, ali pa si samo vesel, da me vidiš? ” Nemci naj bi imeli osvajanje ženske za nekaj podobnega ekstremnemu športu, pri katerem potrebuješ tri reči: vzdržljivost, tehniko in pravo opremo. Na šarm menda ne pomislijo, potem pa se čudijo, da jim najlepše bejbe (dobra primerka sta manekenki Heidi Klum in Claudia Schiffer) pohopsajo tujci, kar imajo Nemci za vse resnejši problem. Nemci naj bi trpeli za zelo resnim problemom, imenovanim caligynephobia (znan je tudi kot venustraphobia). In kaj je to čudno? Strah pred nagovarjanjem lepih žensk. Zato ni presenetljivo, da v Nemčiji kot gobe po dežju poganjajo akademije in seminarji za flirt, v katerih Nemce učijo romantičnih osvajalskih stavkov kot je: “ Življenje je velika sestavljanka. Ti si edini manjkajoči del. ”

Pogovor, izmenjava številk, zmenek

Zapeljevanje bo uspešno tudi s čokoladnimi bonboni. © iStockphoto

Američani, ki nagovarjajo vsakogar in vsepovod, imajo v lovu na ženske strategijo-načrtovanje, izkoriščanje-ustvarjanje priložnosti in izvedbo. Dober primer je ponudil britanski kolumnist, ki je z ameriškim prijateljem letel v Španijo. Na krovu letala vodilnega španskega letalskega prevoznika je bila lepa stevardesa, ki je bila všeč vsem, tudi skupini Britancev, ki so jo “osvajali” tako, da so ji kar naprej naročali pijačo, čeprav so se že vkrcali lepo zadeti. Seveda so postali vse bolj predrzni in vse manj vljudni. Američan, ki mu je bila prav tako všeč, je bil olikan, nasmehnil se ji je vsakič, ko je imel priložnot. Vprašal jo je za ime in ga uporabil ob vsaki priložnoti. Po pristanku je njeni letalski družbi napisal pismo, v katerem je pohvalil kabinsko osebje, posebej njo, ki jo je imenoval. Dodal je svoje ime, telefon, elektronski naslov in pismo takoj oddal. Dva tedna kasneje ga je poklicala, da bi se mu zahvalila, ker je pri plači dobila nagrado, on pa jo je vprašal, ali bi šla z njim na pijačo naslednjič, ko bo letala v Los Angelesu. Na vrsti je bila samo še izvršitev.

Impresivno? Na idejo je prišel takoj po pristanku, ne da bi vedel, ali bo upešna. V ZDA moški še vedno poznajo nekaj, čemur smo včasih rekli dvorjenje. V ZDA temu pravijo “dating”- dobivanje. Zapeljevanje ženske poteka v treh fazah: pogovor, izmenjava telefonskih številk, zmenek.

Italijani popuščajo
Italijani, tracionalno vsepovsod opevani osvajalci, so medtem dramatično popustili, postali sramežljivi, vsaj mladi. Italijanke trdijo, da so vse bolj one tiste, ki nagovarjajo in vabijo moške na zmenek. Mladi Italijani se ne strinjajo s tem mnenjem oziroma trdijo, da niso izgubili umetnosti zapeljevanja, ampak da so Italijanke postale bolj neodvisne in feministične. Italijani bi radi ostali staromodni in pokrili izdatke zmenkov, a časi niso rožnati in pogosto deklet ne povabijo na zmenek že zato, ker lahko krijejo samo svoje stroške zmenka, pa četudi gre samo za pizzo in kinovstopnice. Zato dekleta prevzemajo pobudo.

Veliko spremembo pri zapeljevanju je prinesla tudi zakonodaja, ki je v Italijo kot eno zadnjih evropskih držav vključila spolno nadlegovanje. Italijani imajo težave pri določanju meje med zapeljevanjem in nadlegovanjem. Tako vsaj pravijo. Včasih jih že po njihovem nedolžna staromodna zapeljevalska poteza spravi v težave. Vse več je menda Italijank, ki niso navdušene nad vzkliki “Ciao bella” ali žvižganjem, čeprav to še vedno počnejo (tujke pa ravno zato rade pridejo v Italijo). Italijani so kljub temu še vedno zelo neposredni osvajalci, ki sipljejo komplimente popolnim neznankam. Pred, na primer, Britanci, imajo veliko prednost. Ne potrebujejo alkohola, da bi zbrali pogum. Tudi, če bi ga, jim to ne bi pomagalo, saj se Italijanke neprijazno odzivajo na osvajalske poskuse po alkoholu smrdečih moških. Poznate italijansko besedo “schifoso”? Bolje da ne. Ko ti Italijanka reče, da si schifoso (ogaben), si pri njej opravil.

Nič več zaupljive Francozinje

Uspelo mu je! © iStockphoto

Celo v Franciji v ljubezni, kljub Sarkozyjevi uspešni osvojitvi Italijanke Carle Bruni, ni več tako lepo, kot je bilo nekoč. “L’amour” se je spremenila. Za očete današnjih mladih francoskih osvajalcev je bila ljubezen elegentni ples. Velikokrat sta te lahko nasmeh in dovpit (ali globoka filozofska misel) pripeljala zelo daleč tudi pri osvajanju popolne neznanke na ulici. Veliko več žensk je bilo za stvar. V kavarnah in galerijah in vsepovsod drugod. Danes vse hitijo, so sumničave in nezaupljive do neznancev in nič več ne flirtajo z njimi. Največ zrelih samskih Francozov se srečuje na domačih zabavah, pa še tam se morajo oni veliko bolj potruditi, kot so se morali nekoč.

Nekoč so bile, poleg dobesedno ulice, diskoteke kraj, kjer je potekalo največ osvajanja. Danes tako rekoč ne pride v poštev. Trenutno so menda najbolj priljubljene priložnosti za zapeljevanje tečaji, na primer plesa, kot je salsa. Mladi Francozi imajo tudi težave s samo osvajalsko tehniko. Številni baje pri tem debelo lažejo in so preveč neposredni. Francozinje jim očitajo pomanjkanje romantičnosti njihovih očetov in dedkov. Tudi pri dajanju komplimentov niso več tako vešči, kot so bili nekoč. Vseeno se Francozinje doma še vedno bolje počutijo kot v tujini. Francozi jih na ulici še vedno pogledajo, se ozirajo za njimi, se spogledujejo z njimi. Francozinje še vedno rade vidijo, da se moški opazno navdušujejo nad njimi, ker navdušenje še ne pomeni, da želijo spati z njimi. Posebej Angležem očitajo, da lepe ženske niti ne opazijo.

Lov v dvoje
Možati Avstralci opazijo lepe ženske, včasih celo preveč, posebej kadar imajo mačka. Takrat naj bi bili najbolj samozavestni osvajalci pripravljeni nagovoriti vsako žensko, ki pride mimo in ne kdo ve kako prefinjeno. Drugače pa, kot Britanci, potrebujejo nekaj tekočega poguma. Avstralci se kot Britanci pri osvajanju radi norčujejo iz samih sebe in s tem zabavajo svoje žrtve. Avstralci so ponosni na svoj sloves mačističnih moških (znani komik je dejal, da so tako možati, da njim ženske likajo srajce, ko jih imajo oblečene). Najraje osvajajo ženske, pri katerih hitro ugotovijo nekaj skupnega. Če žensko vidijo piti isto znamko piva, je to zanje najboljši začetek. Avstralci radi osvajajo v duetu. Če eden v skupini deklet opazi dekle, ki mu je všeč, pošlje v ogenj prijatelja, ki pokaže zanimanje za vse druge v družbi, razen za njo. Ko se tej že pozna, da je užaljena ali potrta, pa “napade” član dueta, ki mu je bila všeč. Ni slaba metoda.

Veselo valentinovo!