Komisar Almunia ob tem dodaja, da je Slovenija v letu 2007 dosegla svoj srednjeročni cilj. Dolg države je pod 30 odstotki BDP, je bil zadovoljen komisar.
Obstaja pa visoko tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ, predvsem zaradi staranja prebivalstva, pa tudi zaradi inflacije. Država bi morala zaradi tega bolj izkoristiti obdobje rasti, ki ga uživa, in si prizadevati za večje primarne presežke, je ocenil Almunia.
Evropska komisija je v oceni pojasnila, da je srednjeročni cilj Slovenije primanjkljaj v višini odstotka bruto domačega proizvoda. Sloveniji bo skozi celotno programsko obdobje 2007–2010 verjetno uspelo ohraniti dober proračunski položaj, še ugotavlja Bruselj.
Ponekod potrebno ukrepanje
Komisija je sicer
Sloveniji namenila tri priporočila oziroma pozive. Slovenija
"naj si na podlagi verjetno boljšega rezultata od pričakovanega leta 2007 prizadeva, da bo
proračunski položaj leta 2008 in po letu 2008 boljši od načrtovanega v programu, ter se tako izogne
procikličnim politikam".
Slovenija naj bo tudi "pripravljena sprejeti nadaljnje ukrepe za omejitev inflacijskih pritiskov, pri čemer naj priporočeno fiskalno naravnanost dopolni z ustrezno politiko plač, trga dela in konkurenčno politiko", poleg tega pa naj "ob upoštevanju načrtovanega povišanja odhodkov v zvezi s staranjem prebivalstva izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ, zlasti z nadaljnjim izvajanjem reform pokojninskega sistema".
Bruselj torej najbolj skrbi inflacija in dolgoročna vzdržnost javnih financ. "Načrtovano visoko povišanje v okviru dogovorov o plačah v javnem sektorju povzroča zaskrbljenost v zvezi s predvidevanji glede inflacije. Kljub sedanji nizki stopnji dolga se ocenjuje, da v Sloveniji obstaja visoko tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ zaradi napovedanega znatnega proračunskega vpliva, ki ga bo imelo staranje prebivalstva," so zapisali v oceno.
|
Finančni minister Bajuk in vlada bosta morala narediti več na področju staranja prebivalstva. © Reuters |
Komisija sicer inflacijo povezuje s cenami blaga in "pomanjkanjem konkurence v določenih sektorjih" . Za znižanje inflacije bo po njenem potrebna tudi nadaljnja fiskalna konsolidacija. Komisija je povzela novembrsko statistiko in za lani omenila 3,4-odstotno inflacijo, letos naj bi ta znašala desetinko odstotka več, drugo leto naj bi padla na 2,8 odstotka, leta 2010 pa na 2,6 odstotka.
Komisija Slovenijo opozarja, da bo morda inflacija bolj dolgotrajna kot sicer v območju evra, kar bi lahko imelo neugoden vpliv na konkurenčnost. Komisija je izpostavila tudi gospodarsko rast. Ta naj bi se trenutno nekoliko znižala, proti koncu obdobja pa znova zvišala. Po lanski 5,8-odstotni rasti naj bi letos rast padla na 4,6 odstotka, prihodnje leto na 4,1 odstotka, leta 2010 pa naj bi narasla na 4,5 odstotka. Omenjen je tudi javnofinančni primanjkljaj (proračunski primanjkljaj v strukturnem smislu) Slovenije. Ta je lani znašal 0,7 odstotka BDP namesto napovedanega 1,5 odstotka, kar je dobro in v skladu s priporočilom Sveta EU februarja 2006, naj država pospeši doseganje srednjeročnega cilja in naj bolje izkoristi "dobre čase", je zapisano v oceni.
