Navijači Reala iz Madrida in Manchester Uniteda se radi pohvalijo, da so pristaši največjega kluba na svetu. Marketinško verjetno tema dvema velikanoma ni para, kako pa je na igrišču? Če za trenutek odmaknemo pogled od kupa trofej in si ogledamo prav posebno statistiko, ta pove zanimivo zgodbo.

Če nekomu v izločilnih bojih Lige prvakov žreb nameni Real ali United, to ne pomeni ravno razloga za proslavo. Vendar pa sta oba kluba skozi zgodovino pokazala, da gostovanja za njiju pomenijo veliko breme. Izmed vseh rednih udeležencev končnice najbolj prestižnega evropskega nogometnega klubskega tekmovanja imata ravno omenjena kluba najslabšo statistiko nastopov v gosteh.

Alex Ferguson se je odločil za pravo taktiko. © AFP

Real je od leta 2000 izgubil neverjetnih 71,4 odstotka gostujočih tekem, United pa mu sledi s prav tako mizernih 63,6 odstotka. Če to primerjamo z najbolj neprijetnim gostom 21. stoletja AC Milanon, ki je v gosteh izgubil vsega 16,6 odstotka tekem, pridemo do skoraj neverjetnega razpona. Real je sicer v tem obdobju zamenjal že precej igralcev, trenerjev in nogometnih usmeritev ter je v zadnjih osmih letih v gosteh dobil le dve tekmi končnice (leta 2000 prav proti Unitedu in dve leti pozneje proti Barceloni), klub iz Old Trafforda pa pomeni pojem stabilnosti. Torej se lahko njegova gostujoča forma pripiše prav trenerju siru Alexu Fergusonu .

Ta se je seveda že pred leti zavedal Unitedovih pomanjkljivosti na gostovanju in se je na evropske destinacije začel podajati s sistemom 4-5-1 . Tega je, ko je bilo primerno, uporabi tudi v domačem prvenstvu (nazadnje zelo uspešno proti Liverpoolu na Old Traffordu), vendar pa postavitev z le enim napadalcem nikoli ne bo sprejemljiva pri najbolj gorečih navijačih, ki ne dovolijo odstopanja od vloge zabavljačev.

Tokrat se je Fergusonova ideja z dodatkom nekaterih taktičnih rošad izkazala za zadetek v polno. Fergie je na klopi presenetljivo pustil Ryana Giggsa in nekoliko manj presenetljivo Carlosa Teveza , na katerega v Evropi redko stavi. Argentinec je začel le dve od devetih tekem Lige prvakov, odkar se je prejšnje poletje preselil v Manchester.

Carlos Tevez je Fergusonova draga evropska rezerva. © Action Images

Namesto njiju se je v udarni postavi pojavil Korejec Park Ji-Sung , ki je zavzel mesto ob desni stranski črti, sir Alex pa je zamenjal tudi vlogi Cristiana Ronalda in Waynea Rooneyja . Portugalskega umetnika je namreč postavil povsem v vrh napada, angleškega reprezentanta pa na levi bok. Odločitev se je izplačala, oba nogometaša sta dosegla po en zadetek.

Ko je v drugem delu Roma pritisnila in iz vseh topov streljala na vrata Edwina van der Sarja , je Ferguson v boj poslal še Owena Hargreavesa , ki je z energijo in agresivnostjo več kot opravil svojo nalogo. Dosedanja kariera nekdanjega vezista Bayerna na Old Traffordu pa postavlja nekaj vprašanj, saj je v svoji prvi sezoni pri klubu začel vsega 17 tekem. Ob odškodnini 17 milijonov funtov je to dokaj presenetljivo. Angleški reprezentant je v prvi postavi odigral trikrat zapored, pa še to je bilo na začetku prvenstva. Res pa je tudi, da je imel kar nekaj težav s poškodbami.

Preberite še ...

Skozi angleške oči (1) Skozi angleške oči (2) Liga prvakov: torek Napoved LP: sreda

Na koncu se tako lahko znova vrnemo k Ronaldu. Verjetno najbolj zanimiv svetovni nogometaš je moral v preteklosti poslušati precej kritik na račun svoje igre nav najbolj pomembnih tekmah. Tokrat ni – kot po navadi – izginil. Pa tudi njegov gol ni bil plod ene od značilnih solističnih akcij. Bil je posledica vztrajanja in odličnega predvidevanja, kam bo priletela žoga po predložku Paula Scholesa .

Na koncu je priletela na njegovo glavo in končala v mreži; Ronaldo je torej vse prej kot nastopač. Na vrsti je Barcelona . Evropa, boj se Uniteda.