Centralne banke v ZDA, Evropi in Aziji že drugi dan dajejo v obtok velike količine denarja, s katerimi želijo ublažiti krizo na finančnih trgih. Medtem pa indeksi na svetovnih borzah še naprej padajo.
Ameriški Fed, evropski ECB in azijske centralne banke so tako v zadnjih 48 urah v bančni sistem
dale že 323,3 milijarde ameriških dolarjev. Kako resna so razmere, priča tudi sporočilo za
javnost Feda. Pred odprtjem borz v ZDA je ustanova zagotovila, da je likvidnost trga zagotovljena
in da bo po potrebi v obtok dala še več denarja. Zadnje takšno sporočilo je Fed objavil po
terorističnih napadih 11. septembra 2001.
|
|
|
Na borzah te dni vzdušje ni nič kaj prešerno. © Reuters |
Pada tudi vrednost delnice drugod po svetu
Kljub temu pa je indeks Dow Jones na sredini petkovega trgovanja padel za več kot sto točk. Delniški indeks Dow Jones (13.270 točk) je po optimističnih treh dneh rasti v četrtek znova padel za 2,83 odstotka, indeks Nasdaq (2556) pa za 2,16 odstotka. Nič bolje se ni godilo borznim indeksom na evropskih trgih, kjer je indeks FTSE na londonski borzi v tenem ednu izgubil 2,99 odstotka svoje vrednosti. Podoben padec so zabeležili tudi v Frankfurtu in Parizu. Kreditne težave onkraj luže zelo skrbijo evropske finančnike, saj pravzaprav nihče ne ve, kako velik svetovni finančni potres bi lahko ameriška kriza povzročila na hipotekarnem trgu. Analitiki pričakujejo nadaljnje padanje vrednosti indeksov tudi med trgovanjem prihodnji teden. Dodatno so k slabi kondiciji svetovnih borz prispevale tudi nižje cene naftnih podjetij, kar je posledica nižjih cen nafte.
Krizo lahko zanese tudi k nam
Kriza na globalnih trgih, ki se zaenkrat ljubljanske borze še ni resneje dotaknila, utegne posredno vendarle vplivati na slovenski trg, je prepričan direktor ekonomskega inštituta pravne fakultete France Križanič. "Če bi prišlo do velike spremembe razmerja med dolarjem in evrom, bi ta vplivala na povečano povpraševanje po evrih in še dodatno okrepila evro. Zmanjšala bi konkurenčnost in s tem neposredno vplivala na slovenski trg," je pojasnil. "Po drugi strani lahko pride do bega kapitala nazaj v banke, saj se je precejšnji del plasmana tudi pri nas prestrukturiral v smer bolj fleksibilnih vlog, kjer država ne zagotavlja ničesar in kjer so dobički večji. Večja so tudi tveganja. Tako je pri raznih vzajemnih skladih in podobno. Ti potem plasirajo v nepremičnine," je dejal. "Če se bodo začeli umikati in se bo denar začel stekati nazaj v banke, lahko to povzroči veliko turbulenco na kapitalskem trgu, a napovedati, kaj se lahko zgodi, je težko, " dodaja.
Posredovanje ECB s povečano ponudbo evrov pomeni, "da je priskočila na pomoč ameriški centralni banki Fed in da se ta tekma ne odvija v zelo ostri meri za rezervno svetovno valuto," je pojasnil Križanič. Sicer pa se je po Križaničevih besedah ECB odločila za tak ukrep, ker verjetno pričakuje povečano povpraševanje po evrih.
|
|
|
Zaradi krize v hipotekarnem sektorju so na udaru predvsem skladi hedge, iz katerih vlagatelji množično bežijo. © Reuters |
Fed v kočljivem položaju
Problem ameriške centralne banke je, da je v primerjavi z dolarjem evro zelo močan. "V takem položaju bi morala spustiti obrestne mere, ker bo prišlo do padca povpraševanja. Toda tega zaradi razmerja do evra ne more, " je dejal. "Evro bi se dodatno okrepil, ker bo verjetno prišlo do bega kapitala z dolarskega območja v območje evra. To je bil verjetno vzrok, da je ECB povečala emisijo, oziroma da je vplivala na dodatni priliv evrov, " meni Križanič.
Pojasnil je še, da bo Fed zdaj prisiljen spuščati obrestno mero. Zdi se, da se je le začel usklajevati z ECB, "tako da se evro ne bo okrepil do te mere, da bi dolar povsem izrinil z vloge rezervne svetovne valute ".
Kriza bi se zagotovo lahko prenesla na celotno gospodarstvo. "Čim nekaj vpliva na povpraševanje, se lahko začne recesija," je dejal Križanič. Pojasnil je, da so ZDA od leta 2001, ko so po krizi začele z ekspanzivno fiskalno in monetarno politiko, z vzdrževanjem obrestnih mer in večanjem proračunskega primanjkljaja prišle do svetovne ekspanzije in postale neke vrste motor gospodarske rasti s povpraševanjem. "Zdi se, da se to končuje, kar se bo na realnem sektorju poznalo bolj kot na finančnem, o čemer ni dvoma ," je dejal. Vprašanje ostaja, kako se bo to odvijalo naprej. Bo to vlogo prevzela Kitajska? Nekaj podobnega se že kaže na trgu hrane, začelo pa se je na trgu energetskih surovin, in sicer kovin.
