Tričlanski sodni senat v Madridu je na 40-letno najvišjo zaporno kazen obsodil tri od osmih glavnih obtožencev načrtovanja napadov na madridski železnici leta 2004.
Trije glavni obtoženci so bili obsojeni zaradi umora in poskusov umora, v skladu
z zakonodajo pa bodo lahko v zaporu prestajali skoraj 40.000-letno kazen samo 40 let. Gre za
Maročana
Jamala Zougama, ki je podtaknil nekaj bomb, ter Maročana
Othmana el Gnaouija in Španca
Joseja Emilia Suareza Trashorrasa, ki sta obsojena zaradi sodelovanja v atentatih,
pri nakupu eksploziva ter članstva v islamistični celici.
Rebeja Osmana Sajeda Ahmeda, imenovanega Mohamed Egipčan, ki je po trditvah
tožilstva pripravil in bil eden glavnih organizatorjev napada, je sodišče nepričakovano oprostilo
vseh obtožb. Osman je sicer v Italiji, kjer prestaja osemletno zaporno kazen zaradi članstva v
teroristični organizaciji, njegova oprostitev pa je presenečenje, saj naj bi se policiji na
zaslišanju sam hvalil, da je organiziral napade. Dva druga obtoženca, ki naj bi prav tako
organizirala napade, Maročan
Youssef Belhadj in
Hassan al Haski, sta bila oproščena obtožb o organiziranju napadov, bila pa sta
obsojena na manj kot 20 let zapora zaradi članstva v teroristični organizaciji.
Čeprav je španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero ocenil, da je bilo z obsodbami pravici zadoščeno, pa so po izreku kazni nekateri svojci žrtev izrazili veliko razočaranje, glavno združenje žrtev napadov pa je napovedalo pritožbo na vrhovnem sodišču. Jose Maria de Pablo, odvetnik Združenja za pomoč žrtvam, je ob tem predvsem obžaloval dejstvo, da nihče ni bil obsojen zaradi organizacije napadov.
Sodišče izreklo obtožbe za 28 obtoženih
Sodišče je sicer izreklo obtožbe proti še ostalim 20 osumljenim
terorističnih napadov na madridski železnici 11. marca 2004. Slednje bremenijo lažje obtožbe in jim
grozi do 27 let zapora. Od teh jih je sodišče šest oprostilo vseh obtožb, 14 pa so jih obsodili
zaradi lažjih obtožb, kot je pripadnost teroristični skupini. Sicer pa so med 28 obtoženimi
večinoma v Španiji živeči maroški Arabci. Okoli sodišča v Madridu so danes poostrili varnostne
ukrepe, saj naj bi obstajala povečana nevarnost terorističnih napadov islamskih skrajnežev. Na več
mesecev trajajočem sojenju je nastopilo na stotine prič, svoje argumente je predstavilo več kot 40
odvetnikov.
Španski 11. september
Napad na madridsko železnico leta 2004 velja za največji teroristične napade v Evropi po
decembru 1998, ko je eksplozija na letalu nad škotskim Lockerbiejem terjala 270 življenj. V desetih
eksplozijah na štirih vlakih, ki so v razmaku le nekaj minut odjeknile na železniški postaji Atocha
v središču Madrida ter na postajah Santa Eugenia in El Pozo del Tio Raimundo v predmestju
prestolnice, je bilo ubitih 191 ljudi. Napade pa je izvedla teroristična celica, sestavljena iz
priseljencev arabskega porekla, večinoma preprodajalcev drog in drugih manjših zločincev, ki so se
spreobrnili v skrajni islam. Preiskava je pokazala, da je bila celica povezana s teroristično mrežo
Al Kaida, vendar pa ni delovala po njenem neposrednem ukazu in ni bila financirana s strani Al
Kaide.
Čeprav je španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero ocenil, da je bilo z obsodbami pravici zadoščeno, pa so po izreku kazni nekateri svojci žrtev izrazili veliko razočaranje, glavno združenje žrtev napadov pa je napovedalo pritožbo na vrhovnem sodišču. Jose Maria de Pablo, odvetnik Združenja za pomoč žrtvam, je ob tem predvsem obžaloval dejstvo, da nihče ni bil obsojen zaradi organizacije napadov.
Sodišče izreklo obtožbe za 28 obtoženih
|
V desetih eksplozijah na štirih vlakih, ki so v razmaku le nekaj minut odjeknile na železniških postajah v Madridu je bilo ubitih 191 ljudi. © AFP |
Španski 11. september
|
Sodna dvorana je bila premajhna za vse tiste, ki so svoje sorodnike izgubili v terorističnem napadu leta 2004. © Reuters |
