Genetika in poznavanje človeškega genoma sta v veliko pomoč znanstvenikom, ki se trudijo
ugotoviti, v kolikšni meri so nekatere bolezni dedne. Watsonovo odkritje strukture DNK je pomenilo
začetek poti odkrivanja človeškega genoma, do katerega so prišli leta 2001.
Genska struktura človeka je v veliko pomoč biologom, ki se ukvarjajo z razvojem nekaterih
bolezni in dokazovanjem njihove dednosti. Tovrstne raziskave bi nekoč lahko pomagale določiti gene,
ki povzročajo spremembe, zaradi katerih pride do nekaterih bolezni in napak. Boljša diagnostika in
prognostika bosta omogočili tudi možnost bolniku prilagojenega zdravljenja in olajšala iskanje
novih zdravil.
|
Raziskave s področja genetike prinašajo nova in nova spoznanja. © iStockphoto
|
Gensko spremenjena hrana
Hrana danes ni več to, kar je bila nekoč. Vanjo je namreč posegel genski
inženiring, prek katerega se medsebojno prenaša gene popolnoma različnih rastlinskih vrst. Z
novovstavljenimi geni znanstveniki poskušajo izboljšati lastnosti že obstoječih rastlin.
Spremembe genske zasnove so pogoste pri rastlinah, ki so pomembne za človeštvo. Poudarek je
predvsem na soji, žitih, koruzi. Kako prepoznati gensko spremenjeno hrano? Na prvi pogled je to
nemogoče. Naj vas ne zavedejo rdeči, polni paradižniki in lepa, zelena solata. Ali je bila rastlina
gensko spremenjena ali ne, lahko pokaže le analiza rastline v laboratoriju.
Alergije zaradi hrane?
Gensko manipuliranje z rastlinami je prisotno že več kot 20 let. Posledic takšnih posegov v
rastline ne poznamo v celoti, prav tako je težko dokazati povezavo med gensko spremenjeno hrano in
nekaterimi alergijami, ki se pojavljajo med prebivalstvom.
Da gensko manipuliranje z rastlinami ni najboljša rešitev, je postalo jasno mnogim, zato so
države začele preganjati gensko spremenjene rastline. Že leta 2000 so morali švedski, francoski in
britanski kmetje uničiti gensko spremenjene posevke oljne repice. Sledile so jim druge države in
druge rastline.
Zastavlja se vprašanje, ali verjeti potrdilom ali ne. Potrdila o izvoru hrane naj bi bila
dovolj veliko zagotovilo za potrošnike, da kupujejo zdravo, gensko nespremenjeno hrano. Mnogi
dvomijo v pristnost nekaterih potrdil, saj je pridelava z genskim manipuliranjem lahko
učinkovitejša, kar pomeni, da imajo proizvajalci večji dobiček. Danes pa se vse vrti okrog denarja.
|
Forenziki velik del svojega dela opravijo v laboratoriju. © iStockphoto
|
DNK igra pomembno vlogo tudi pri odkrivanju storilcev raznih zločinov. Center za forenzične preiskave (CFP) v Sloveniji deluje že od leta 1996. Kot eden izmed prvih v Evropi je dve leti po ustanovitvi vzpostavil in legaliziral evidenco DNK profilov storilcev kaznivih dejanj.
Za analizo DNK zadostuje že nekaj človeških celic z jedrom, teoretično ena sama. "DNK ugotavljamo iz krvnih sledi, sline, sperme, dotikov z golo kožo, lasnih korenin, kosti, tkiva in sploh vseh sledi človeškega izvora, v katerih je vsak nekaj celic z jedrom," so še dejali.
Kot na televiziji
Delo ni tako preprosto, kot se morda zdi v nadaljevankah, ki prikazujejo delo forenzikov in ga slikajo kot idealno službo, kjer se rešitve ponujajo kot na dlani. Razdeljeno je na delo na kraju kaznivega dejanja, ki ga opravijo kriminalistični tehniki z iskanjem sledi, in na analize v forenzičnem laboratoriju, nazadnje pa forenziki podajo mnenje, ki usmerja delo policije pri preiskovanju kaznivega dejanja in ki na sodišču velja kot dokaz.
110 evrov |
|
Analiza enega vzorca DNK stane 110 EUR. |
