Desettisoči darovalec

Ob materinskem dnevu in tretji obletnici akcije Darujmo za življenje simbolično obeležujemo pomemben dosežek, vključitev desettisočega nesorodnega darovalca kostnega mozga v register Slovenija Donor, je na novinarski konferenci dejala pobudnica akcije Vlasta Nussdorfer.

V dvanajstih letih le 439 darovalcev
Ob tej priložnosti se je strokovna direktorica zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani Marjeta Potočnik ozrla na prehojeno pot slovenskega registra darovalcev, v katerega je danes vpisanih 10.033 darovalcev. Kot je dejala, so register na pobudo takratne predstojnice centra za tipizacijo na zavodu za transfuzijsko medicino Mateje Bohinjec ustanovili leta 1991 in do konca leta 2003 zaradi pomanjkanja denarja uspeli vanj vključiti le 439 darovalcev.

Po tem, ko je vrhunska flavtistka Irena Grafenauer o svoji bolezni javno spregovorila in pozvala Slovence, naj njej in drugim bolnikom pomagajo tako, da postanejo člani registra in s tem potencialni darovalci krvotvornih matičnih celic, so se njenemu pozivu odzvali številni slovenski državljani. "V petih letih smo prehodili veliko pot, od 439 do trenutno 10.033 darovalcev. Še vedno pa se srečujemo s pomanjkanjem denarja, saj smo do sedaj lahko opravili tipizacijo pri 6326 darovalcih, katerih podatki o tkivnih antigenih so na razpolago v našem in v registru BMDW (Bone Marrow Donors Worldwide), v katerega je trenutno vključenih nekaj manj kot enajst milijonov darovalcev," je dejala Potočnikova.

Število darovalcev je v petih letih s 439 naraslo na rekordnih 10.033. © iStockphoto

Pogoji za presaditve slabi
Po besedah Mihaela Tonejca iz Centra za tipizacijo tkiv je bilo v Sloveniji od leta 2002 do danes izvedenih 44 nesorodnih presaditev kostnega mozga, in sicer deset na pediatrični kliniki in 34 v kliničnem centru. Darovalci so bili iz Nemčije, ZDA, Velike Britanije in drugih držav. Po podatkih registra Slovenija Donor je bilo od leta 1994 do danes tudi 14 slovenskih darovalcev, ki so s presaditvijo kostnega mozga pomagali bolnikom iz Nemčije, Avstrije, ZDA, Kanade, Velike Britanije, Francije, Slovenije in Hrvaške.

"S transplantacijami se ukvarjamo že dvajset let. Lani smo jih opravili blizu sto, letos jih bomo še več, čeprav so pogoji težki, upamo, da bomo dobili sodoben hematološki center," je poudaril vodja enote za presajanje kostnega mozga kliničnega oddelka za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Jože Pretnar . Kljub slabim delovnim pogojem pa njihovi rezultati po njegovi oceni niso nič slabši od tistih v drugih državah.

Skladi za drage preiskave
Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Janez Pezelj pa je na kratko omenil delovanje sklada Hipokrat, v katerega se zbirajo finančna sredstva za drage preiskave odvzetih vzorcev krvi, in izpostavil željo, da bi morali mediji tovrstnim humanitarnim akcijam nameniti več pozornosti.

Preiskave odvzetih vzorcev krvi so velika finančna obremenitev. © iStockphoto

Novo pobudo za ustanovitev sklada za zbiranje sredstev za financiranje delovanja javne banke popkovnične krvi je predstavil Dragoslav Domanovič iz zavoda za transfuzijsko medicino, ki je dejal, da že nekaj časa želijo odpreti tovrstno banko. Od leta 1999 shranjujejo popkovnično kri, šele leta 2004 pa so prvič izvedli alogensko nesorodno presaditev popkovnične krvi, ki so jo pridobili iz banke popkovnične krvi otroške bolnišnice v avstralskem Sydneyju. Odvzem, obsežno testiranje in shranjevanje popkovnične krvi je za javno banko tovrstne krvi finančna obremenitev, ki jo bodo poskušali po njegovih besedah pokriti iz več virov, med njimi je tudi omenjeni sklad.

Eden od prejemnikov kostnega mozga Beno Babič je povedal: "Po presaditvi kostnega mozga pred letom in pol se počutim odlično. To je težka preizkušnja za bolnika, ki mora imeti podporo staršev in okolice," je dejal in dodal, da je srečen, ker se znova počuti normalen. Za desettisočega darovalca, sicer dijaka srednje šole za elektrotehniko in računalništvo iz Ljubljane Sama R. Stergla , pa je najpomembnejši namen doniranja pomagati človeku.