Največji onasnaževalec je komunalna odpadna voda, težavne pa so tudi tehnološke vode.
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) pa na vprašanje, kakšne so možnosti za kopanje v Ljubljanici leta 2012, po izgradnji kanalizacije na Rakovi jelši, odgovarjajo, da se bo stanje po tem izboljšalo.
“Treba pa bo sistematično urediti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode tudi na povodju vodotokov, ki se izlivajo v Ljubljanico,” pove Alenka Loose, načelnica Oddelka za varstvo okolja MOL.
Ni primerna za kopanje
Na MOL kakovost Ljubljanice merijo enkrat na leto, zato podatkov o trenutnem stanju nimajo. Pojasnjujejo pa, da mikrobiološke razmere na celotnem toku ne izpolnjujejo kriterijev za kopalne vode, saj je v vodi veliko mikroorganizmov fekalnega izvora.
Na Arsu so mikrobiološke parametre Ljubljanice, ki so ključni za oceno primernosti vode za kopanje, spremljali do leta 2003. Po novi zakonodaji to ni več potrebno, saj reka ne spada med kopalne vode. Tudi po zadnjih podatkih za kopanje ni bila primerna.
Težave s komunalno vodo
Največji onesnaževalec Ljubljanice je po besedah Loosove komunalna odpadna voda, težavne pa so tudi tehnološke vode. Razmere so najslabše poleti, ko se organske snovi v reki zaradi pomanjkanja kisika počasneje razgrajujejo. “Treba je izboljšati ozaveščenost ljudi o tem, da reka ni smetišče, prav tako pa omejiti dejavnosti tako na bregovih reke kot tudi na njenih pritokih,” dodajajo na Arsu.
Kakovost Ljubljanice naj bi se izboljšala s projektom izboljšave hidravličnega delovanja kanalizacijskega sistema v Ljubljani. V sklopu tega bodo zgrajeni trije zadrževalni bazeni ob Kajuhovi in Stolpniški ulici ter pred Centralno čistilno napravo Ljubljana. Konec oktobra bo končana gradnja dveh zbiralnikov, celoten projekt pa bo končan konec prihodnjega leta.
