Pobud v smeri uvedbe prepovedi hkratnega opravljanja poslanske in županske funkcije je bilo v preteklosti že precej, a za takšno spremembo v parlamentu ni bilo nikdar zadostne podpore. Medtem ko so zagovorniki sedanje ureditve prepričani, da združljivost obeh funkcij pozitivno vpliva na razvoj lokalnih okolij, pa nasprotniki menijo, da gre za mešanje izvršne in zakonodajne veje oblasti ter za neenakopraven položaj posameznih občin.
Čeprav je večina parlamentarcev soglašala, da sedanja ureditev ni ustrezna, pa se jim ni uspelo dogovoriti za uvedbo nezdružljivosti. Temu so botrovali različni razlogi, predvsem interesi političnih strank in tudi vpliv županskega lobija.
Vestno na obeh funkcijah
Med poslankami / županjami je tudi metliška, Renata Brunskole (SD), ki je že najavila tudi letošnjo kandidaturo za županski stolček. Združljivost vseskozi zagovarja: „Glasovala sem skozi ves čas proti nezdružljivosti funkcij, saj imajo prvo in zadnjo besedo volivci. Če mi volivci zaupajo opravljanje obeh funkcij, se trudim to delo vestno opravljati.“ Brunskoletova doda, da je bil njen pretekli mandat županje zelo uspešen in da „so dokazali, da kljub težkim razmeram lahko storijo veliko“.
Na drugi strani je njen strankarski kolega, novogoriški župan Mirko Brulc, ki je glasno proti opravljanjem obeh funkcij. „Moje mnenje je, da bi morali imeti župani mandat, ki bi trajal pet let in da bi ga omejili na dva mandata. Deset let je dovolj,“ pravi Brulc in doda, da je resno opravljanje dveh tako odgovornih nalog nemogoče. „Naj pri tem reče kdo kar hoče. Izvzamemo lahko morda le kake male, žepne občine. Ne bi bilo pa pošteno, če bi rekli, da so lahko župani malih občin poslanci, ostali pa ne.“
Brulc pove, da je v letu in pol ogromno garal, da so njegovi dnevi natrpani z nalogami brez dnevnega reda. „Moram priznati, da nisem uspel vseh gradiv za državni zbor preštudirati tako, kot bi moral. Potem pa človek nima čiste vesti. V občini nisem uspel iti po ulici, med ljudi,“ pravi in doda, da če so kandidati pošteni do volivcev si je „treba priznati, da je združljivost obeh funkcij „res problematična“.
Po drugi strani spet Brunskoletova, mama dveh hčera, od katerih gre ena letos v prvi letnik pravne fakultete, druga pa v prvi letnik srednje vzgojiteljske šole, poudari, da se s podporo družine da vestno opravljati obe funkciji.
Kandidatura odlog odločitve
Znotraj stranke obeh naših sogovornikov, torej v Socialnih demokratih, so po Brulčevih besedah dogovorjeni, da bodo po teh volitvah izglasovali zakon o nezdružljivosti. „Ja, potrebovali bomo tudi podporo v opoziciji. Vendar tisti, ki gredo na županske volitve, vedo, kaj jih čaka čez dve leti.“
Ministrica za javno upravo, Irma Pavlinič Krebs, je potrdila, da sta se s Pahorjem po padcu novele udeležila usklajevalnega sestanka s poslanci koalicije, ki so se zavezali, da bodo po lokalnih volitvah ponovno vložili novelo. "To odločitev štejem kot zavezujočo obljubo," pravi Pavlinič Krebsova.
Prevladujejo kandidati iz SD in SDS
Največ županskih kandidatov prihaja iz vrst največje koalicijske stranke SD, in sicer devet. Za ponovno izvolitev bodo kandidirali dosedanji župani Matjaž Han (Radeče), Janko Veber (Kočevje), Tomaž Mencinger (Jesenice), Anton Kampuš (Gornja Radgona), Renata Brunskole (Metlika) in Alan Bukovnik (Radlje od Dravi). Poleg dosedanjih županov pa se bodo v bitko za županske stolčke podali še vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič, ki bo kandidiral v Velenju, ter poslanki Andreja Rihter (Celje) in Julijana Bizjak Mlakar (Kamnik).
Iz vrst največje opozicijske stranke SDS se bo v župansko bitko podalo osem poslancev. Med njimi so dosedanji župani Danijel Krivec (Bovec), Štefan Tisel (Šentjur), Milan Čadež (Gorenja vas), Darko Menih (Šoštanj) in Zvonko Lah (Mirna peč). Za županske kandidate pa se bodo potegovali še Robert Hrovat (Domžale), Peter Verlič (Grosuplje) in Milenko Ziherl (Škofja Loka).
