Slovenija
511 ogledov

Elektronska izvršba vas lahko drago stane

Hitrost elektronske sodne izvršbe za upnike še ni zagotovilo, da bodo tudi popla Žurnal24 main
Po mnenju mnogih naj bi elektronska sodna izvršba s svojo učinkovitostjo postajala čedalje bolj priljubljena. Preverili smo, ali in kje pa so pomanjkljivosti, ki vas lahko celo drago stanejo.
Gregor Strojin, svetovalec na vrhovnem sodišču, ocenjuje, da bo do konca leta vloženih približno 190 tisoč predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Za primerjavo: lani je bilo vloženih 130 tisoč predlogov. "Glede na to, da gre šele za drugo leto delovanja, porasta brez temeljitejše analize ne moremo preprosto pripisati določenemu razlogu. Lahko gre, na primer, le za povečano uporabo novih, učinkovitejših možnosti poplačila dolgov," dodaja Strojin.

Hitri postopki, pregledne vloge

Elektronska sodna izvršba deluje komaj dve leti, mnoge pa navdušujejo (hitri) povprečni časi reševanja zadev. Tudi Strojin izpostavlja kratke in hitre postopke reševanja zadev. Dve tretjini sklepov sta izdani v dveh delovnih dneh, skoraj vse zadeve pa v šestih delovnih dneh. Vredno je dodati še, da so elektronske vloge popolne v povprečno 98 odstotkih primerov, medtem ko pri papirnatih vlogah skoraj tretjina primerov potrebuje dopolnitev. Prek spletnega obrazca za posamične vloge je bilo sicer letos oddanih 65 odstotkov predlogov, prek elektronskega vlaganja za večje upnike pa 28 odstotkov.

Fičur: Dolžnik lahko preprosto zanika, da pozna upnika

Vendar, pozor: hitrost reševanja zadev seveda še ne pomeni, da so rešene v korist upnika. Kot pravi Leon Fičur iz Pravne varnosti, "lahko predlog izpolni kdorkoli in ga pošlje po elektronski pošti brez kakršnihkoli verodostojnih listin. Pristojno sodišče nato na podlagi tega izda sklep, ki mu je seveda možno ugovarjati – dolžnik (tožena stranka) preprosto zanika poznanstvo z upnikom (tožečo stranko) in dolgove do njega. Ko pristojno sodišče prejme ta ugovor s plačano sodno takso, ga preda pravdnemu oddelku v redni postopek."

Nato se čakanje šele začne: upnik mora biti namreč povabljen na narok na sodišče, kjer nato dokazuje svoje razmerje do dolžnika (tožene stranke). Vendar, opozarja Fičur, "upnik nikoli ne ve, kdaj bo narok razpisan, niti mu nihče ne zagotavlja, da bo njegov dolžnik čez nekaj let še obstajal. Poznamo veliko primerov iz prakse, kjer so upniki ostali brez terjatev zaradi tega, ker je dolžnik v času pravdanja umrl, šel v stečaj, prisilno poravnavo ali postal insolventen".
V Pravni varnosti tako vsem upnikom svetujejo, naj za "resne terjatve" posežejo po elektronski sodni izvršbi šele, ko so izčrpali vse možnosti izvensodne poravnave.
 
 

Nedavno smo bili seznanjeni, da so določene osebe ponarejale sklepe o izvršbi, s čimer so poskušale vplivati na banke (dolžnikove dolžnike), vendar so bili vsi primeri razkriti.

Gregor Strojin, vrhovno sodišče

 
Da se postopek zavleče, če dolžnik zanika poznavanje upnika, seveda priznava tudi Strojin. Dodaja, da trajanja postopka ni mogoče napovedati, saj so vprašanja različno kompleksna in stranke različno aktivne.

"Statistika (Letno poročilo za leto 2008) pa izkazuje, da je v 12 mesecih rešenih okoli 57 odstotkov pravd. Sicer se dolžniki za ugovor odločajo v približno devetih odstotkih vseh zadev," pravi Strojin. Trdi, da sistem omogoča dobro preglednost in nadzor nad postopkom ter da bi se enak primer lahko zgodil tudi pri papirnatem poslovanju.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.