Najglasnejši najprej napredujejo

To velja tudi za tiste, ki jim zares manjka strokovnosti za delo, s katerim se ukvarjajo. Za vodilne to pomeni, da morajo vložiti dodatne napore, da bi se izognili glasnemu blefiranju in samopromociji ter odkrili talentiranega uslužbenca, ki se morda tiho skriva v kotu.

Cilj raziskave je bil odkriti, kako lahko nekdo prevzame vodstvo v majhni skupini, ne glede na to, ali je kvalificiran. Znanstveniki so v ta namen izvedli dva testa. V prvem je bilo 68 študentov razdeljenih na štiričlanske skupine, ki so morale organizirati zamišljeno neprofitno organizacijo. Njihove sestanke so snemali, člani skupin pa so pozneje pregledovali posnetke in drug drugega ocenjevali glede na stopnjo vpliva in kompetentnosti. Hkrati je posnetke pregledovala tudi skupina neodvisnih sodnikov, ki so ocenjevali posameznike po istih kriterijih.

Dodatni test je vključeval 100 drugih študentov, prav tako razdeljenih v štiričlanske skupine. Bil je namenjen temu, da se ugotovi, ali tisti, ki največ govorijo, lahko tudi res največ ponudijo. Ekipe so tekmovale v reševanju matematičnih testov za sprejem na MBA program, še pred tem pa so morali posamezniki raziskovalcem predstaviti rezultate matematičnih maturitetnih testov, vendar jih niso smeli pokazati svojim ekipnim kolegom.

Najglasnejši so videti najbolj sposobni
Rezultati prvega testa so pokazali, da so sodniki in člani skupin ''najglasnejše'' kolege označili kot najbolj inteligentne. Rezultati drugega testa so bili enaki, poleg tega pa so pokazali, da so tisti, ki so največ govorili, bili ocenjeni kot najboljši vodje, pa tudi kot najboljši v matematiki, čeprav glede na maturitetne matematične teste to ni držalo.

''Kar nas je najbolj presenetilo, je moč vtisa. Dominantne osebe so bile tako prepričane v svoje sposobnosti, čeprav niso bile nič bolj sposobne od ostalih,'' je povedal vodja študije in profesor organizacijske psihologije na Berkleyu, Cameron Anderson. ''Dominantni posamezniki so dajali odgovore v 63 odstotkih primerov, manj dominantni pa v 37 odstotkih primerov, čeprav so bili oboji enako sposobni in strokovni,'' poudarja Anderson.

Izziv za organizacije
Rezultati raziskave pred organizacije postavljajo velik izziv v kadrovanju in iskanju najbolj talentiranih uslužbencev. Zanašanje na prvi vtis ali na očitno samozavest kandidata se lahko izkaže za napačno, zato je priporočljiva uporaba objektivnih testov. ''Res je, da sta samozavest in sposobnost pogosto povezani, lahko pa sta povezani le malo, ali pa popolnoma nič,'' zaključuje Anderson.