Bolniške krajše, nadomestila nižja

Na Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da se najpogosteje izpostavlja problematika višine nadomestil za bolniško odsotnost. Dejstvo je, da Slovenija danes še vedno spada v skupino držav, ki je za zavarovance v bolniškem staležu ugodna. Višina nadomestil je med najvišjimi v Evropi, čakalnih dni, kot jih pozna večina držav, doslej ni.

Slovenija je poleg Bolgarije edina država EU, kjer ni zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža. Slovenija ima v povprečju na zaposlenega med državami EU27 največ dni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, 8,6 dni na zaposlenega, več jih ima le še kandidatka za vstop v EU Hrvaška. Dejstvo torej je, da se je s pojavom zdravstvenega absentizma treba sistematično ukvarjati in ga zmanjšati na družbeno in finančno sprejemljivo raven, menijo na GZS.

"Ozaveščanje zavarovancev je nujno"
Največ primerov bolniške odsotnosti, nad 70 odstotki vseh, je posledica bolezni ali poškodb izven dela. Na GZS menijo, da je ravno zato na tem področju nujno dodatno ozaveščanje zavarovancev, kakor tudi zniževanje nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Na GZS so predlagali tudi skrajšanje števila delovnih dni, ko gre nadomestilo plače v breme delodajalca, z do 30 na do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela ter skrajšanje skupnega števila delovnih dni v enem koledarskem letu s 120 na 90 delovnih dni za odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom.

Sankcije bi morale biti resnejše
GZS je v svojih predlogih izpostavila nujnost resnejšega sankcioniranja zavarovančevih kršitev navodil za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti, in sicer tako, da zavarovanec v primeru kršitve izgubi pravico do prejemanja nadomestila plače. Delodajalec pa mora imeti izrecno določeno pravico, da lahko od osebnega zdravnika svojega zaposlenca zahteva pojasnilo o navodilih za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti od dela.