Čeprav je že kar nekaj let od tega, se še kako dobro spomnim potovanja z vlakom v Beograd s svojo
ženo. Še vedno sva skupaj in kot kaže, bo tako tudi ostalo. K sreči, saj ne bi mogel brez nje. Je
izjemen življenjski sopotnik in z njo mi prav nikoli ni dolgčas. Prav zato pa mi tudi stvari iz ne
tako bližnje preteklosti za vedno ostanejo v spominu. Še v dobi rajne Jugoslavije sva se z vlakom
odpravila v Beograd na obisk k prijateljem. Vožnja z vlakom me je že od nekdaj veselila in tudi
tokrat ni bilo nič drugače. V tistih časih, ko težav z denarjem nismo imeli, sva si privoščila celo
spalnik.
Namestila sva se, pospravila prtljago in zadovoljna sedla pod pograda. Speljali smo, vreme je
bilo lepo, žena tudi, skratka vse je bilo popolno. Presedla se je k meni, me poljubila in mi legla
v naročje. Vedno je bilo vse tako sproščeno in samoumevno, prav zato se mi večkrat stoži po tistem
obdobju. Kot ponavadi je začela, kot je to najbolje znala. Sproščeno pa je bilo tudi drugje in
ljudje so veselo odpirali vrata najinega kupeja ter spraševali, ali je prosto. Počasi mi je šlo to
že na živce, zato sem prosil kontrolorja, ki je pregledoval karte, za ključ kupeja, saj ga v vratih
ni bilo.
Pogledal je mojo ženo in se hinavsko nasmehnil, češ da že ve, zakaj. Sicer mi ni šlo za to,
toda potem mi je tudi tisto kar naprej hodilo po glavi. Zaklenila sva se noter, in ker je bilo na
zunanji strani ključavnice rdeče, naju niso več motili. Karti sva zataknila ob steklo, da se je
videlo, da sta pregledani, in se sproščeno slekla v spodnje perilo ter vrgla karte. Ko se nama ni
dalo več, sva zlezla na pograda in poležavala. Tik preden sem zadremal, pa me je presenetila s
svojimi rokami, ki so jo vlekle na moje ležišče. To je bilo sicer precej ozko, a sem ji seveda
naredil nekaj prostora, da je legla poleg. Besed nisva potrebovala, saj so te reči pri nama povsem
samoumevne.
|
Začela mi je nagajati, me žgečkati po mednožju in izzivati. © iStockphoto |
Muzal sem se levo in desno, da bi jo lahko s svojimi prsmi podrgnil po bradavičkah, ona pa se je pošalila, ali jo želim morda vreči s postelje na tla. Da bi ovrgel njene domneve, sem jo z rokama močno objel in pritisnil k sebi. Ob tem sem s svojim stoječim korenjakom ves čas lovil njeno malo pohotnico, ki se je nagajivo vsake toliko podrgnila ob njegov vrh. Zdelo se mi je, da je povsem mokra, zato sem še bolj odločno krenil proti njej. Končno se me je usmilila in se smeje zataknila s češpljico ob nabreklo glavico, s katere je pod njenim pritiskom spolzela kožica, nato pa je povsem sedla nanj. Globoko sem zajel zrak in ga zadržal, saj se mi v tistem hipu ni dalo ubadati še z dihanjem. Zanimivo, ne?
Pošteno sem jo prijel za ritnici, ki sta se začeli počasi dvigovati in se spuščati nazaj v moje naročje. Paziti sva morala na nizek strop, ki pa ni mogel preprečiti najine namere, da bi uživala. Prijelo me je, da bi jo vrgel pod sebe in si jo vzel čisto po svoje, a kaj, ko ni bilo prostora. Hja, tam gor že res ne, zato pa sva čez čas zlezla dol in si dala duška na sedišču. Preizkusila sva prav vse položaje, ki so nama padli na pamet in so bili izvedljivi. Še najbolj pa nama je bil všeč zadnji, v katerem sva tudi, kot že ničkolikokrat do takrat, končala.
Razgrnila sva zavese, zataknila mizico ob oknu, na katero se je z rokama naslonila, jaz pa sem jo pritisnil od zadaj. Ves čas sem držal glavo bolj nazaj, da sem lahko pred seboj občudoval njeno popolno rit, pod katero je izginjal moj korenjak, ona pa je zasanjano zrla skozi okno v mimobežeča žitna polja in potiho vzdihovala. Še dobro, da je bila vožnja z vlakom precej glasna in polna cviljenja, zaradi česar najinih orgazmov, kljub precej sproščenemu vzdušju, na hodnik ni bilo slišati.
