"Ključni problem Krasa ni v italijanskih državljanih, ki se tu množično poseljujejo, temveč gre predvsem za stihijski način načrtovanja in zidave, ki v ozadju vidi zgolj trg – ta pa je v trenutnih razmerah izrazito naklonjen italijanskim kupcem," pravi Robert Rogič, predsednik civilne iniciative Kras in svetnik sežanske občine.
Robert Rogič, predsednik civilne iniciativeMnogi prišleki se ne vključujejo v lokalno okolje in ga ne prevzemajo kot svet, v katerem bi pognali korenine, temveč zgolj trenutno potrebo, da se lahko vsako jutro znova vračajo na delo v matično domovino.
Upa, da bosta jutri na skupni seji odbora za zadeve EU in za notranjo politiko podprla zahtevo, da vlada še pred iztekom sedemletnega prehodnega obdobja 1. maja letos Evropsko komisijo zaprosi za uveljavitev zaščitne klavzule, ki bi tujcem preprečevala nakup nepremičnin na Krasu.
"To bo zelo težko," pravi predsednica odbora za zadeve EU Darja Lavtižar Bebler (LDS). "Danes bomo imeli še sestanek z delovno skupino ministrstva za pravosodje, a kolikor dokumentov sem videla doslej, bo Slovenija zelo težko zahtevala, da Italijani ne smejo postati lastniki naših nepremičnin, saj bo to težko spraviti v kontekst gospodarskih posledic."
Tudi Danijel Krivec iz SDS je pesimističen, čeprav v stranki pobudo podpirajo. "Glede na trenutno operativnost slovenske vlade in ministrstev dvomim, da bo Slovenija do 1. maja vložila zahtevo," pravi.
Bolj pomemben je kraški park
A letošnja obletnica vstopa v EU za Kras še ne bo pomenila zamujenega zadnjega vlaka. Tudi v civilni iniciativi priznavajo, da je še veliko pomembneje kot zaščitna klavzula prehod iz načelnega strinjanja k polnemu izvajanju varovanja Krasa. Temelj predstavlja že od leta 2000 obstoječi projekt kraškega ekološkega parka, ki bi obsegal šest slovenskih in štiri italijanske kraške občine. Čeprav od ustanovitve mineva že 11 let, pa še vedno nima podlage v konkretnih zakonih in predpisih, ki bi določali varovanje narave in krajine ter pripadajoči način in obseg pozidave Krasa.
Franco Juri, ZaresVprašanje Krasa je vprašanje varovanja kulturne krajine, česar pa ne moremo doseči z diskriminatornimi klavzulami, temveč s strogimi predpisi glede pozidave. Jezikovno pa je znano, da to območje ni dvojezično, zato so se vsi dolžni posluževati uradnega jezika.
Po mnenju Rogiča razvoj parka onemogočajo županski lobiji, saj bi na ta način izgubili možnost samostojnega prostorskega načrtovanja. Pri tem omenja zlasti občini Sežana in Hrpelje - Kozina.
Župan slednje Zvonko Benčič na drugi strani trdi, da idejo parka v celoti podpirajo in se še kako zavedajo problema pretiravanja z novogradnjami, zato je občina prvotno območje možnosti pozidave, ki je bilo določeno že v 80. letih, načrtno zmanjšala, in da o kakšni razprodaji zemlje tujcem zaradi lokalnih interesov ni govora.
Izpostavlja pa način, kako je civilna iniciativa problematiko Krasa predstavila javnosti. Po njegovem zaradi političnih interesov njeni voditelji podpihujejo sovraštvo do Italijanov, ki so povečini zgolj zamejski Slovenci, pa še to v veliko manjšem številu, kot se predstavlja v javnosti. "Pri nas imamo samo štiri mešane zakone, ki pa so povsem vključeni v okolje," navaja Benčič in dodaja: "Isti ljudje, ki so zjutraj prodali zemljišče, popoldne govorijo v civilni iniciativi."
