Zato se je Evropsko združenje za boj proti raku materničnega vratu odločilo sprožiti peticijo za
zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti za to obliko raka. Podpise pod peticijo bodo 22. januarja
prihodnje leto, v tednu boja proti raku materničnega vratu, predali poslancem Evropskega
parlamenta.
Rak materničnega vratu je obvladljiv, saj nastaja počasi. Poleg tega so na voljo poceni
presejalne metode, ki lahko to obliko raka odkrijejo dovolj zgodaj, je na današnji novinarski
konferenci, na kateri so predstavili peticijo, navedel vodja oddelka za operativno ginekologijo
Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in član Združenja za ginekološko onkologijo,
kolposkopijo in cervikalno patologijo
Andrej Možina.
|
|
|
Četrtina žensk, ki so zbolele za rakom materničnega vratu, se ne odloči za diagnostične postopke. © iStockphoto |
Kljub temu je Slovenija med tistimi državami v Evropi, kjer to obliko raka slabo obvladujejo, je dejal Možina. Kot je navedel, je leta 1962 na vsakih 100.000 prebivalcev zbolelo 34 žensk. Ta številka se je ob nenačrtnem pregledovanju žensk v ginekoloških ambulantah do leta 1979 zmanjšala na 14 obolelih na 100.000 prebivalcev. A število obolelih je v 90. letih prejšnjega stoletja znova poskočilo, tako da je leta 1997 za rakom materničnega vratu zbolelo 23 žensk na 100.000 prebivalcev, je navedel Možina.
Med razlogi za vnovičen porast obolevnosti v Sloveniji je Možina navedel preobremenitev ginekološke službe. Pasivno presejanje brez nekega organiziranega in načrtnega presejanja je namreč pripeljalo do prepogostega pregledovanja žensk (enkrat na leto), to pa je postopno povzročilo čakalne dobe in zmanjšalo čas, ki ga je imel ginekolog na voljo za posamezno bolnico. Zaradi nesistematičnosti pregledov je ginekologom uspelo pregledati komaj 40 odstotkov vseh žensk, slaba pa je bila tudi kakovost citoloških preiskav, je navedel.
Od leta 2002, odkar poteka program presejanja raka materničnega vratu Zora, se je pojavnost te oblike raka spet začela zniževati. Tako bo število na novo zbolelih ob koncu letošnjega leta verjetno okoli 17 na 100.000 prebivalcev, je ocenil Možina. Po njegovem mnenju se že kažejo prvi rezultati intenzivnega dela na presejanju raka materničnega vratu.
A večje število pregledov ne zmanjšuje nujno pojavnosti raka materničnega vratu, opozarja Možina. Kot primer je navedel Finsko in Nizozemsko, kjer načrtno presejanje žensk opravljajo na pet let (v Sloveniji na tri leta), pregledujejo pa ženske šele po 30. letu starosti (v Sloveniji od 20. leta dalje). Poleg tega na primer na Finskem, pa tudi v nekaterih drugih evropskih državah, brisa ne jemlje ginekolog, temveč usposobljene medicinske sestre.
Nekatere je treba v zdravljenje prepričati
Anketa, ki so jo opravili leta 2000, je po besedah Možine pokazala, da se kar četrtina žensk, ki so zbolele za rakom materničnega vratu, ne odloči za diagnostične postopke in zdravljenje. Možina pravi, da je razlog za to strah. Pri takih ženskah bi po njegovem prepričanju lahko veliko naredili splošni zdravniki, če bi vedeli za diagnozo. Ginekolog namreč svojo bolnico vidi zelo poredko, zato med njima ni osebnega odnosa. Osebni zdravnik pa svoje bolnike vidi veliko pogosteje, zato bi prav ta, če bi vedel za diagnozo, kot je rak materničnega vratu, lahko takšno bolnico prepričal v zdravljenje.
S peticijo želijo pobudniki spodbuditi Evropski parlament, naj podpre boj proti raku materničnega vratu z vsem, kar lahko pripomore k temu boju, je ob tem pojasnil Mario Poljak iz sekcije za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe pri Slovenskem zdravniškem društvu. Po njegovih besedah je cilj Evropskega združenja za boj proti raku materničnega vratu zbrati milijon podpisov. Iz Slovenije je peticijo doslej podpisalo 806 oseb, skupno pa so do danes pod peticijo zbrali 43.431 podpisov.
Vse do 22. januarja prihodnje leto je peticijo mogoče podpisati na spletnem naslovu http://www.cervicalcancerpetition.eu/main.php?langto=sl.
