Barvnih premazov je na trgu ogromno, vse bolj priljubljene pa postajajo t. i. kredne barve, ki veljajo za izjemno prekrivne in zdravju neškodljive. Prednost takšnih barv je tudi v preprostem premazovanju, saj podlage pred nanosom ni treba brusiti, kredne barve pa lahko nanašamo tudi na že predhodno premazane površine. Premazano površino lahko nato natremo še z voskom ali nanesemo tanko plast prosojnega laka, a to ni nujno.
Glavna značilnost krednih barv je velik delež polnil
Kot pojasnjuje prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, imajo vse barve oziroma premazi v osnovi enako sestavo – sestavljeni so iz hlapnih komponent in suhe snovi. "Med nehlapne komponente uvrščamo topila (npr. različna organska topila ali vodo) in redčila, ki prav tako vsebujejo topila ali vodo, le da je njihov namen uravnavanje viskoznosti – ta nam pove, kako lahko barva teče. Med suho snov pa prištevamo veziva, pigmente in barvila ter različne dodatke, med katerimi so v primeru krednih barv posebej pomembna polnila," pravi Petrič, ki pojasni, da so veziva sicer polimerne snovi, npr. akrilati, ki poskrbijo, da se premaz dobro oprime podlage, na površini pa tvorijo film in delce premaza držijo skupaj. "Pigmenti in barvila premaz obarvajo, polnila pa so – lahko tudi obarvani – drobni trdni delci, ki vplivajo na viskoznost barve in njen končni izgled," dodaja.
Po njegovih besedah izraz "kredne barve" v strokovni literaturi pravzaprav ne obstaja – gre za komercialno poimenovanje. "Kredne barve so zgrajene popolnoma enako, kot velja za vse druge premaze, le razmerja med sestavinami so drugačna. Tako kredne barve vsebujejo dokaj malo tekoče faze (voda), običajno kot vezivo vsebujejo lateks ali akrilate, predvsem pa je njihova značilnost zelo velik delež polnil," razloži strokovnjak.
Prav polnila poskrbijo za grob, hrapav, rustikalen, mat videz površine, premazane s kredno barvo.
"Polnilo je največkrat kar zmleta kreda oz. apnenec, to je lahko tudi sadra, ali pa kakšna druga mineralna surovina iz narave," dodaja.
Zaradi svojih sestavin so okolju in zdravju prijaznejše
Pa lahko kredne barve res okličemo za naravne? "Kredne barve so pravzaprav toliko naravne kot vsi drugi premazi, so pa zaradi svojih sestavin okolju in zdravju prijaznejše. Kredne barve sodijo v skupino vodnih premazov in vsebujejo le malo organskih topil, zato je izhajanje hlapnih organskih spojin (topil) v okolico minimalno," odgovarja Petrič. Kot pojasni, je tudi lateks vezivo naravnega izvora, "če je vezivo akrilat, pa težko govorimo o naravni barvi, saj gre za polimer sintetičnega izvora, ki je derivat nafte". Prav tako med naravne mineralne surovine sodijo polnila in obarvani pigmenti.
Kredne barve torej po njegovih besedah "gotovo sodijo v skupino okolju in zdravju prijaznejših pripravkov za obdelavo površin".
O tem, zakaj so kredne barve tako priljubljene med ljudmi, Petrič težko sodi, a sklepa, da je tako zaradi njihovega majhnega negativnega vpliva na okolje in zdravje v primerjavi s klasičnimi topilnimi pripravki. Poleg tega kakšna posebna priprava podlage, kot je na primer brušenje, ni potrebna, saj zaradi končnega mat strukturiranega izgleda ni nujno, da je podlaga, na katero kredno barvo nanašamo, povsem gladka.
Za večjo odpornost lahko površino še dodatno obdelamo
Po njegovih besedah se kredne barve po obstojnosti ne razlikujejo od klasičnih premazov, prav tako so z njimi primerljive po svoji kakovosti. "Ne moremo pa jih uvrstiti med visoko kakovostne sisteme po svoji odpornosti, zato nekateri priporočajo, da se jih izogibamo tam, kjer pričakujemo večje in pogostejše mehanske obremenitve," opozarja sogovornik. Nekateri želijo površine, obdelane s krednimi barvami, še dodatno utrditi in povečati njihove odpornostne lastnosti, npr. proti raznim tekočinam tako, da površino dodatno obdelajo z voskom in povečajo njeno vodoodbojnost, ali pa na površino nanesejo tanko plast prosojnega laka.
Kot ocenjuje Petrič, so kredne barve primerne za barvanje najrazličnejših podlag, od lesa, preko betona do sten s klasičnim ometom oz. zidno barvo. Z njimi je možno premazati tudi plastiko in kovine, a sta po nekaterih navedbah ti dve podlagi za nanašanje krednih barv manj primerni.
Zaradi preproste uporabe še posebej priljubljene med ženskami
Damjana Bizjak iz butika barv Kolorina, kjer poleg barv in voskov prodajajo tudi vse pripomočke, ki jih bomo potrebovali pri barvanju, med podlagami, ki so primerne za kredne barve, izpostavi tudi furnir, folijo, keramiko in steklo. Opozori pa na razlike med barvami posameznih proizvajalcev: "Kredne barve so večinoma izdelane iz akrilne, silikatne oz. lateks osnove. Edina popolnoma naravna kredna barva na našem tržišču in verjetno v celi Evropi je Vintage paint barva, ki je v celoti narejena iz naravnih komponent. Vintage paint barve imajo poleg tega dva certifikata, EN71-3 in Eco Label," pravi sogovornica.
Prav tako 'primer' uporabimo v primerih, ko barvamo netretiran les z močnimi drevesnimi sokovi, tanini. Če tega ne storimo, se lahko na površju pojavijo temni ali rumeni madeži, odvisno od vrste lesa. Po besedah Bizjakove moramo biti najbolj pazljivi pri hrastu, akaciji in boru.
Pred lakiranjem je smiselno narediti test na skritem delu in počakati nekaj dni
Priporoča tudi dodatno zaščito v obliki voska. "Barva ga sprejme, kolikor ga potrebuje, višek čez nekaj minut odstranimo in vosek dobro vtremo v barvo, lahko pa še spoliramo do sijaja. Načeloma se lahko površino po nanosu barve tudi lakira, kar je še posebej zaželeno pri kuhinjah in pohodnih površinah, kjer je raba intenzivnejša," pravi sogovornica. Svetuje, naj uporabimo lak enake blagovne znamke, če to ni možno, pa vsaj lak na vodni osnovi. "Z izbiro laka druge znamke sicer tvegamo, da se barva rahlo spremeni ali ob nekakovostnih lakih porumeni, zato vedno naredimo test na skritem delu in počakamo nekaj dni," dodaja.
Odvisno od videza, ki ga želimo ustvariti, pa izberemo še prave pripomočke za barvanje – šablone, štampiljke, transferje za pohištvo in hobi, dekupaž "tekstilne" papirje, rižev papir, valjčke za izdelavo vzorčastih sten ... Več različnih slogov barvanja si lahko ogledate v galeriji.
Kredne barve omogočajo ponovno uporabo predmetov, ki bi jih sicer zavrgli
V podjetju Samson Kamnik, kjer kredne barve proizvajajo že preko 15 let, pa med glavnimi prednostmi tovrstnih barv poudarijo visoko vsebnost naravne krede in posledično boljšo paropropustnost. "Narejene so na pretežno naravni osnovi, brez uporabe topil, imajo dober oprijem na različne podlage, omogočajo lahko vzdrževanje, ponujajo možnost patiniranja in doseganja rustikalnega izgleda, ter omogočajo 'upcycling' – ponovno uporabo oz. povečano dodano vrednost predmetov, ki bi jih v večini primerov sicer zavrgli," našteje direktor podjetja, Aleksander Mikuš.
Pri normalni rabi zdržijo desetletje ali več
Kot zatrdi, lahko pri normalni rabi predmetov kredne barve zdržijo desetletje ali celo več, ob morebitnih poškodbah pa jih je možno enostavno reparirati. Tudi Mikuš pravi, da so, z izjemo nekaterih vrst plastike, kredne barve primerne za barvanje vseh trdih podlag, po njegovem opažanju pa je idealna podlaga zanje surov ali predhodno lakiran les. "Pazljivi moramo biti le pri voskanih površinah – v tem primeru sloj voska odstranimo s čistilom in brusnim papirjem," opozarja.
Kakšen postopek barvanja svetuje? "Površine dobro očistimo, po potrebi razmastimo in obrusimo z vodobrusnim papirjem granulacije 180-240. S čopičem nanesemo barvo v enakomernem sloju. Če ne želimo, da bi se sledovi čopiča poznali, lahko barvo razredčimo z do 5 odstotkov pitne vode. Kombiniramo lahko več barvnih odtenkov. Po želji lahko po nekaj urah robove ali druge ploskve nekoliko obrusimo, da se pokaže barva podlage – s tem dosežemo izgled starane površine. Dodaten rustikalni izgled pa dosežemo tudi z uporabo voskov v različnih barvah." Rezultate tovrstnega postopka si lahko ogledate na tej povezavi.
"Lak preko kredne barve običajno nevtralizira vse pozitivne lastnosti, ki jih ponuja kredna barva"
Lakiranja krednih barv Mikuš ne priporoča, saj "lak preko kredne barve običajno nevtralizira vse pozitivne lastnosti, ki jih ponuja kredna barva". Vosek pa medtem na površini ustvari naraven sloj rahlo svilnatega izgleda, površine ne zapre v meri, ki bi onemogočala 'dihanje', obenem pa naredi površino zelo vodoodbojno, kar zmanjšuje dovzetnost za prah in umazanijo ter omogoča lažje vzdrževanje.
