Pod streho
1151 ogledov

Ste izračunali svoj ogljični odtis? Več kot prepoloviti bi morali svoje potrebe!

ogljični odtis Profimedia
Na spletu lahko najdete več različnih kalkulatorjev vašega ogljičnega odtisa. Naredite izračun, presenečeni boste, koliko prispevate k podnebnim spremembam na slabše in kako korenito bi morali spremeniti navade ter zmanjšati svoje potrebe.

Povprečen Evropejec ustvari sedem ton ogljikovega dioksida na leto, Slovenci smo v tem pogledu povprečni, saj ustvarimo povsem enako količino. Največ k temu prispevajo bivanje, transport in prehrana, v manjšem delu pa ostala potrošnja. 

Razmerje med dejavniki, ki povzročajo nastanek ogljikovega dioksida, je seveda odvisno od posameznikovega načina življenja. Na različnih kalkulatorjih smo naredili izračune, da bi med drugim ugotovili tudi, kako lahko naš ogljični odtis zmanjšamo s posameznimi spremembami življenjskih navad.

Pri izračunih smo v kalkulator vnesli različne scenarije in primerjali rezultate. Na podlagi tega lahko ugotovimo, kje imamo rezerve, in kako znižati ogljični odtis.

Največji ogljični odtis zaradi prevoza

Prvi scenarij temelji na tričlanski družini, ki živi v hiši, 60 kilometrov oddaljeni od Ljubljane, kamor se en član družine vsak dan vozi na delo, drugi dela doma, otrok pa obiskuje lokalno šolo.

Hiša se ogreva s peleti (štiri tone na leto), sanitarno vodo poleti grejejo sončni kolektorji, pozimi peč na pelete. Na leto porabijo za 3000 kWh elektrike za delovanje gospodinjskih aparatov, razsvetljavo in elektronske naprave. Kalkulator upošteva tudi stroške, ki jih namenimo za prehrano, nakup oblačil in obutve, stroške za rekreacijo, kulturo, izobraževanje, počitnice, restavracije …

Promet | Avtor: Profimedia Profimedia
Kalkulator je izračunal, da je ogljični odtis hiše relativno dober, saj na osebo znaša 440 kilogramov na leto. Povsem drugačna pa je slika pri transportu. Član družine, ki se vsak dan vozi v Ljubljano, na leto naredi približno 40.000 kilometrov, kar pri porabi dizelskega goriva sedem litrov na 100 kilometrov pomeni skoraj osem ton ogljikovega dioksida. Zaradi tega ta posameznik v skupnem seštevku močno presega povprečni evropski ogljični odtis, saj na leto ustvari za več kot 11,5 tone ogljikovega dioksida. Ostala dva člana družine imata ogljični odtis 3,5 tone na leto, kar je pol manj od povprečja. V končni seštevek posameznikovega prispevka k izpustom je všteto tudi 2,8 tone ogljikovega dioksida iz naslova prehranjevanja, kar kalkulator izračuna glede na podatek, koliko denarja se nameni za hrano in pijačo na leto. 

Edina učinkovita alternativa je vlak, ki pa je prepočasen

Preverili smo, kako bi se ogljični odtis spremenil, če bi se denimo ogrevali na kurilno olje in vodo greli na elektriko, kar je značilno za veliko gospodinjstev v Sloveniji. Ogljični odtis hiše bi se občutno povečal, s  prejšnjih 1,33 tone na 6,81 tone ogljikovega dioksida, oziroma s 440 kilogramov na 2270 kilogramov na osebo. 

A bolj kot to, nas je zanimalo, kje in kako lahko družina zmanjša svoj ogljični odtis. Če bi na leto lahko naredili 10.000 manj kilometrov, bi se njihov odtis zmanjšal za poldrugo tono. Če pa bi razdaljo, ki jo član družine prevozi z avtomobilom, premagoval z vlakom, bi se njegov ogljični odtis transporta zmanjšal na 1,7 tone na leto. Vendar je to malo verjetno, saj kakovostne in hitre alternative za prevoz v prestolnico in nazaj ni. Vlak v eno smer vozi skoraj eno in pol uro.

Glavni krivci so dom, prevoz in prehrana

Če bi stroške za prehrano, ki predstavljajo največji delež v kategoriji ostalih stroškov, zmanjšali za 10 odstotkov, bi se odtis zmanjšal za 430 kilogramov po osebi oziroma 1,3 tone skupno. Pri bivanjskih navadah pa lahko skupaj porabo elektrike zmanjšajo morda toliko, da bi se njihov skupni odtis zmanjšal še za približno pol tone na leto. 

Izračuni predvsem pokažejo, da veliko sproščanje ogljikovega dioksida v gospodinjstvih lahko povzročajo poraba elektrike in energenta za ogrevanje, zato je energijska učinkovitost hiše in uporaba obnovljivih virov energije v boju proti toplogrednim plinom in segrevanju ozračja še kako pomembna. Ni vseeno, s čim se ogrevamo, in koliko energije porabimo za to. Sodobne novogradnje sledijo tudi zahtevam po čim manjšem ogljičnem odtisu, težava pa ostaja večina starejših, neizoliranih stavb, s starimi okni in zastarelimi, potratnimi ogrevalnimi sistemi.

Hiša | Avtor: Profimedia Profimedia
Še bolj pa negativno na klimatske razmere vplivamo s pretirano uporabo avtomobilov. V mestih bi jo zagotovo lahko zmanjšali, saj zaradi krajših razdalj kot alternativna prevozna sredstva lahko bistveno pogosteje uporabljamo kolo, električno kolo,javni prevoz ali pa pot preprosto opravimo peš.

Druga rešitev je lahko, da čim več delodajalcev razmisli o možnosti dela od doma, seveda upoštevajoč naravo dela. In tretja, zagotovo izjemno učinkovita rešitev, je izgradnja sodobne infrastrukture železniškega prometa, ki bi prebivalcem s podeželja in tistim, ki se iz drugih mest vozijo v Ljubljano, omogočala hiter in kakovosten prevoz na delovno mesto.

Glede na izračune kalkulatorja lahko ogljični odtis precej zmanjšamo tudi s preudarnim kupovanjem hrane in pijače, predvsem bi morali kupovati manjše količine bolj kakovostne hrane. V tej smeri gre vse več pozivov različnih okoljskih organizacij, najglasnejši pa so v zadnjem času mladi, ki med drugim pozivajo k manjši porabi mesa in mesnih izdelkov ter uživanju lokalno predelane hrane. 

Na teh treh področjih lahko bistveno bolj in hitreje zmanjšamo svoj ogljični odtis, kot tudi z vrsto drugih ukrepov, ki jih lahko izvedemo v gospodinjstvu, zahtevajo pa precej korenite spremembe življenjskih navad. 

Zelenjavni vrt | Avtor: Profimedia Profimedia

Spremembe nekaterih življenjski navad imajo manjše učinke

Če bi denimo nehali uporabljati sušilni stroj in perilo sušili na prostem, termostat za temperaturo pozimi namesto na 22 nastavili na 21 stopinj Celzija, redno iz omrežja izklapljali vse električne aparate, pod prho vsakič preživeli eno minuto manj in vedno zavreli le toliko vode, kot je v resnici potrebujete, bi na leto izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za 430 kilogramov. Denimo razlika v izpustih med hladilnikom razreda A in razreda A++ je 90 kilogramov na leto, razlika, če v pomivalnem stroju posodo peremo z vodo, ogreto na 55 in ne na 65 stopinj Celzija, pa je 33 kilogramov ogljikovega dioksida na leto. Vsako zmanjšanje izpustov je dobro, a je vredno razmisliti, na katerih področjih bodo spremembe večje in hitrejše. 

Če bi želeli preprečiti nevzdržno segrevanje ozračja in obvladati klimatske spremembe, pa bi morali prebivalci sveta svoj ogljični odtis zmanjšati na dve toni na leto. 

Več kot prepoloviti bi morali potrebe

Živeti bi morali v skoraj nič energijski hiši, ki v večjem deležu izkorišča obnovljive vire energije, prehrano, ki jo kupujemo in ni lokalno pridelana, prepoloviti, in na leto ne prevoziti več kot 10.000 kilometrov s povprečno potratnim avtomobilom z notranjim izgorevanjem. Ali pa se voziti z električnim oziroma hibridnim vozilom, s katerim bi lahko ali prevozili bistveno več kilometrov, ali pa bi si namesto tega privoščili več stroškov za nakupe hrane in pijače v trgovinah. 

Ob tem bi morali izvajati še vrsto drugih ukrepov v gospodinjstvu, odpovedati pa bi se bilo treba tudi vsem medkontinentalnim letalskim prevozom, tiste znotraj Evrope in čez Sredozemlje pa omejiti na največ enega na leto. Skratka, korenito bi morali spremeniti svoje navade, več kot prepoloviti potrebe na vseh področjih in hkrati uloviti ravnotežje med glavnimi krivci za izpuste ogljikovega dioksida - hišo, avtomobilom in hrano. Je to sploh mogoče?

Več gradnji, obnovi in učinkoviti rabi energije najdete tukaj.
 

Komentarjev 1
  • Avatar Alioness
    Alioness 21:20 24.julij 2019.

    Eni še zmerom mislijo, da pri 0.0314% CO2 v celotnem ozračju in če človek prispeva z vsem svojim delovanjem le 4%, da je to nekaj zelo hudega. V zgodovini je Zemlja imela 5x več CO2, kot danes. Poleg tega pa ...prikaži več še rastlinje v celotnem svetu pobirajo ogromne količine CO2 sproti. Zemlja je po satelitskem monitoringu dejansko postala mnogo bolj zelena. So pa taki članki super za ljudi pripravit na davek na dihanje.

Sorodne novice