Ljubiteljski vrtnarji se pogosto sajenje dreves predstavljamo precej preprosto, potem pa smo razočarani, ko ugotovimo, da se drevo ni prijelo. Za uspeh je treba upoštevati kar precej zelo natančnih navodil izkušenih vrtnarjev.
Saditi zdaj ali spomladi
Najprej je treba razlikovati drevesa, ki jih v vrtnarijah lahko kupimo v loncih, in drevesa z golimi koreninami ter s koreninsko grudo. Za prva velja, da jih lahko kupimo in sadimo skozi celo leto, le ko zemlja zmrzne, ni več pravi čas za to. Drevesa z golimi koreninami in koreninsko grudo pa praviloma sadimo zdaj in še ves november, nekatera tudi spomladi, sicer pa ne. V tem času jih namreč v vrtnarijah oziroma drevesnicah izkopljejo iz zemlje.
Zgodaj spomladi, najbolje marca, pa se sadijo vedno zeleni listavci, na primer lovorikovci in rododendroni. Jesensko sajenje je pri njih lahko težava, če zemlja pozimi zmrzne, saj nimajo od kod črpati vlage, skozi zelene liste pa jo vse čas izgubljajo, zato se lahko preveč izsušijo.
Sveža in kakovostna sadika
Izjemno pomembno je, da izberemo kakovostno sadiko drevesa. Sadike z golimi koreninami imajo nekaj prednosti pred tistimi v loncu. Ker so vzgojene v našem okolju, so naj zelo dobro prilagojene. Zato se bodo tudi dobro ukoreninili in hitreje napredovale. Pogoj je le, da so bile praktično takoj potem, ko so jih izkopali, presajene na domači vrt. Enako velja tudi za tiste, s koreninsko grudo, torej so bile izkopane skupaj z zemljo. Pri listavcih velja, da mora biti sadika brez listov, preden jo izkopljejo in prodajo. Takrat je pripravljena na mirovanje, zato lažje prenese presajanje.
Za vse vrste sadik velja, da naj bodo sveže, biti morajo nepoškodovane, listi ne smejo biti oveneli, na njih naj ne bo znamenj bolezni ali škodljivcev. Sadika naj ne bi bila izsušena, kar je pri tistih v loncih pogosto. Bolje je tudi kupiti manjšo rastlino, saj bo šok presajanja zanjo manjši, hitreje pa se bo tudi ukoreninila.
Sajenje dreves.
Dovolj velika sadilna jama in zrahljana zemlja
Drevesu je treba izbrati primerno mesto, nato pa lahko izkopljemo sadilno jamo. Ta mora biti globoka toliko, kot je visok lonec, v katerem smo jo kupili. Če ima gole korenine ali koreninsko grudo, pa mora biti posajena enako globoko kot v drevesnici.
Širina jame mora biti velika za dva premera koreninske grude oziroma za dva premera krošnje pri golih koreninah. Če je zemlja okoli izkopane jame zelo zbita, na primer ilovnata, je bolje, da je širina jame še nekoliko večja.
Tako bomo preprečili, da bi zaradi obilnega zalivanja, ki je nujno, ali zaradi obilnega deževja, voda v jami zastajala, korenine v njej pa ne bi mogle dihati.
Brez gnojenja, nujna pa je opora
Sadiko potem zasujemo z zemljo in jo obhodimo, da jo utrdimo. Sadike pa ne gnojimo niti ob sajenju niti prvo leto potem. Tako jo vzpodbudimo, da bo čim bolj razvejala korenine in se s hranili oskrbela sama. Je pa zato nujno, da je zemlja okoli (kolobar) razrahljana, prva tri leta pa bi jo morali tudi redno okopavati ter s kolobarja odstranjevati plevel in travo. Tako hkrati poskrbimo za rahlost zemlje in dovolj preskrbe z vodo, ki je drevesu ne odvzemajo trava in plevel.
Da se bo drevo pravilno ukoreninilo in ne bo raslo postrani, mu ob deblo postavimo oporo. Ta naj bo visoka za dve tretjini višine drevesa, od njega pa odmaknjena za približno 15 centimetrov. Drevo na treh mestih privežemo na oporo, ki naj tam ostane dve do tri leta.
Obilno zalivanje in obrezovanje vej
Sadiko po sajenju obilno zalijemo, vsaj deset litrov vode ji moramo privoščiti. Potem pa jo redno zalivamo, upoštevajoč tudi napovedane padavine. Večja drevesa je treba zalivati bolj, saj imajo večji koreninski sistem in več grude okoli njega. Tako zagotovimo, da bo drevo res dobro preskrbljeno z vodo, sicer je možnost, da se izsuši in ne preživi zime bistveno večja.
Še nekaj lahko naredimo, da bo sadika kar se da dobro preživela stres zaradi presajanja in se dobro ukoreninila. Strokovnjaki priporočajo, da kar četrtino krošnje listavcev odrežemo. Krošnjo nekoliko znižamo, izrežemo pa tudi vse poškodovane veje in tiste, ki rastejo v notranjost krošnje oziroma na nepravih mestih.
ok, nekaj nasvetov je koristnih , nekaj pa čisto preč.. kot prvo sadna drevesa jest sadim v zelo globoko jamo, najmanj en meter. še posebej če je zemja, kjer se sadi bolj revna. v tako jamo se na dno nasuje… ...prikaži več debela plast listaj jablan ali hrušk, nikakor pa ne orehov, javorjev ali hrasta. čez to plast se da debela plast ruše iz izkopa , nato pa ostala zemlja, čisto na vrh najbolj revna. zraven opore jest vedno dam cev za globinsko zalivanje. ko posadite, pa sadiko malodane morate utopiti,