Načeloma imajo radiatorji dolgo življenjsko dobo. Litoželezni ob rednem vzdrževanju dobro opravljajo svojo nalogo tudi več kot 40 let, aluminijasti 30, tisti iz jeklene pločevine pa 20 let. Slabo ali pomanjkljivo vzdrževanje, agresivna ogrevalna voda v ceveh ali prepogosto praznjenje ogrevalnega sistema pa lahko skrajšajo njihovo življenjsko dobo.
Občutljivi na korozijo
Najpogostejši vzrok za puščanje radiatorjev je korozija. Nanjo so najbolj občutljivi jekleni radiatorji, panelni (ploščni) z gladko površino in členasti, katerih uporaba je sicer v zadnjih letih bolj redka. Členasti radiatorji lahko začnejo puščati tudi zaradi dotrajanih tesnil oziroma njihove okvare. Če zamenjava tesnil ne zadošča (običajno je to zadosten ukrep), bo treba radiator zamenjati. Če živite v hiši, to ni težava, mojstri bodo preprosto zaprli vodo v ogrevalnem sistemu in namestili nov radiator. Kaj pa, če živite v bloku?
Brez samovoljnih posegov
Radiatorsko ogrevanje v večstanovanjski stavbi je običajno del skupne toplovodne napeljave, zato vanj ne smete posegati samovoljno, čeprav poseg v celoti plačate sami. Prva stvar, ki jo morate narediti, je, da zaprete zgornji in spodnji radiatorski ventil, pobrišete premočena tla in podstavite posodo, v katero se bodo stekale morebitne preostale kapljice.
Naslednji korak je, da obvestite upravnika in čim prej poskrbite bodisi za popravilo radiatorja bodisi za njegovo zamenjavo, pri čemer je dobro hkrati zamenjati tudi radiatorske ventile.
Vsekakor je priporočljivo poiskati strokovno usposobljenega izvajalca, najbolje tistega, ki je za tovrstna dela pooblaščen pri upravniku, saj pozna sistem razvoda inštalacij centralnega ogrevanja v objektu.
Zaprtje vode ali zamrznitev cevi
V večstanovanjski stavbi, ki je priključena na daljinsko ogrevanje, sredi ogrevalne sezone praviloma ni mogoče spustiti vode iz ogrevalnega sistema. Menjava radiatorja se zato izvede po zaprtju zgornjega in spodnjega radiatorskega ventila, če ventili ne držijo, pa z zamrznitvijo cevi pred radiatorjem. Na voljo sta dve možnosti: hitro električno zamrzovanje ali zamrzovanje s CO₂.
Razlika je v ceni. Kakor pravi Milan Adanič iz podjetja Voda – stop, bo treba pri menjavi enega radiatorja za električno zamrzovanje odšteti okrog 30 evrov, za zamrzovanje s CO₂ pa približno 20 evrov več. Tako v prvem kot v drugem primeru v ogrevalni sezoni vse skupaj traja deset do petnajst minut. Če so pri menjavi radiatorja potrebne predelave cevnih napeljav, priključenih na toplovodno daljinsko ogrevanje, se cene za električno zamrznitev dvignejo na 50 do 60 evrov. Za menjavo štirih radiatorjev s predelavo cevnih napeljav in z električnim zamrzovanjem bo tako treba odšteti nekaj več kot 500 evrov – približno 270 evrov za material in okrog 250 evrov za delo.
Po zamenjavi radiatorja v večstanovanjski stavbi poskrbite, da vam bodo na nov radiator premontirali oziroma namestili tudi radiatorski delilnik (ni vam treba kupovati novega).
Izpust vode iz sistema
Menjave radiatorjev in drugih posegov v ogrevalni sistem se je v večstanovanjskih stavbah priporočljivo lotiti po koncu ogrevalne sezone – upravnik običajno obvesti etažne lastnike, kdaj je primeren čas oziroma od kdaj do kdaj v ogrevalnem sistemu ne bo vode. Le izjemoma se boste lahko v ogrevalni sezoni z upravnikom dogovorili za izpust vode iz dela objekta (težje za izpust iz celega objekta), ker gre za poseg v skupne dele in naprave. V tem primeru je namreč potreben dostop do razvoda centralnega ogrevanja zaradi zapiranja ventilov pred posegom in njihovem odpiranju ter odzračevanju napeljave centralnega ogrevanja po končanem posegu (zaporni ventili so običajno v kletnih prostorih, odzračevalne pipe, ventili pa v stanovanjih v zgornjih nadstropjih).
Izpust vode iz ogrevalnega sistema v primeru menjave radiatorjev pa je denarnici bolj prijazna možnost, če živite v bloku z etažnim ogrevanjem in je torej vaš ogrevalni sistem ločen od drugih v stavbi.
Več o gradnji, obnovi in energije najdete tukaj.
