Nekateri ste čebulček sadili že konec septembra, drugi pa imamo čas vse do sredine oktobra. Zdaj so v kmetijskih zadrugah in drugih specializiranih prodajalnah na voljo različne sorte čebulčka, denimo majski srebrnjak, ptujski luk in drugi. Za manjše vrtove so na voljo tudi mešanice dveh ali treh sort.
Boljši je drobni čebulček
Izbiramo bolj droben čebulček, saj ta spomladi ne bo ušel v cvet, medtem ko se pri debelejšem čebulčku, nad 25 milimetrov to kaj rado zgodi. Če jeseni čebulo sadite predvsem zato, da boste čim prej spomladi uživali v domači mladi čebuli, potem debelina čebulčka ni toliko pomembna, saj jo boste z vrta pobrali, preden bi lahko ušla v cvet.
Za boljši razvoj korenin, kar je jeseni in pozimi še kako pomembno, je dobro čebulček, enako velja tudi za česen, namočiti v pripravek morskih alg. Pridelek bo tako bolj obilen.
Česna ne sadimo ga prezgodaj
Pri izbiri česan velja nasprotno kot pri čebuli, za sajenje je namreč bolj primeren debelejši. Pri nas se dobro obneseta sorti messidor in germidour.
Česen naj bi sadili tri tedne preden zemlja zmrzne. Ker pa je to zelo težko napovedati, ga sadimo v drugi polovici oktobra. Vsaj za celinski, nižinski del Slovenije velja takšno priporočilo. Prej pa ga tudi ni dobro saditi, saj lahko kasneje prvi mraz poškoduje rastne vršičke, zaradi česar bo česen rasel v obliki drobnjaka.
Zelo pomembno je, da glavice česna razdelimo v stroke šele tik preden jih damo v zemljo. Tako bo razvil boljši koreninski sistem. Če ga razdelimo prej, bo razvil liste, namesto da bi krepil korenine.
Posejemo še zadnje posevke
V prvih dneh oktobra lahko sejemo motovilec, najbolje v vrste, da ga bomo spomladi lahko okopali, in zimske solate, tudi rukulo. Vsi so prezimni, zato jih ni treba zastirati oziroma pokrivati.
Z gredic pa pospravimo plodovke, izkopljemo korenovke in gomoljnice, pustimo pa kapusnice, por, peteršilj, radiče, blitvo, endivijo. Vsi prenašajo nizke temperature, zato jih je na vrtu pametno pustiti čim dlje, oziroma do prve zmrzali. Ta pa ne bo škodila brstičnemu ohrovtu, prezimnemu poru, peteršilju in blitvi, ki jih bomo lahko pobirali tudi pozimi.
Prazne greden prekrijemo z zastirko
Prazne gredice, če na njih nismo sejali rastlin za zeleno gnojenje, prekrijemo s plastjo zastirke iz slame, posušene trave, listja ali ostankov vrtnih rastlin. Zemljo bo varovala pred vremenskimi vplivi, ki jo poškodujejo. Pod zastirko pa ta spomladi ne bo zbita in premočena, hkrati pa zastirka na gredi propada in bogati zemljo, saj se tudi iz nje ustvarja humusna plast. Grede bomo tako veliko hitreje in lažje pripravili za novo rastno sezono.
Premečemo kompostni kup
Marsikdo oktober izkoristi za prekopavanje gredic in gnojenje s hlevskim gnojem. Pri tem se je treba držati pravila, da s hlevskim gnojem gnojimo največ četrtino gredic, na katerih bodo drugo leto rasle najbolj požrešne zelenjadnice. Če se odločite za gnojenje zdaj, morate hkrati že načrtovati kolobar za prihodnje leto. Uporabite uležan gnoj in ga zadelajte v tla, kar pa ne pomeni, da morate nujno gredico tudi prekopati. Zakaj se je prekopavanju tal bolje izogniti oziroma v katerih primerih ni druge rešitve smo že pisali.
Še na nekaj vrtičkarji oktobra ne smemo pozabiti. To je kompostni kup. Tisti, ki ste ga sestavili aprila, ga morate zdaj premetati in prezračiti, mu po potrebi dodati suhe snovi, saj je bilo zadnje obdobje precej deževno. Drugi pa boste kompostni kup sestavili zdaj.
