Rojec lahko začne sanacijo OI

Ob vodenju sanacije bo moral Rojec do konca februarja sicer pripraviti tudi finančni in kadrovski načrt za letošnje leto. Člani sveta so Rojcu med drugim tudi naložili, da mora OI do junija uvesti računalniški program za spremljanje zalog. Ko bodo aprila obravnavali trimesečno poročilo o uresničevanju sanacijskega programa, pa želijo tudi informacijo o pogajanjih o umiku posebej zaračunljivih zdravil iz skupne liste zdravil. Ali bo OI dejansko uspelo pridobiti dodatne tri milijone evrov, kolikor je vrednost dragih zdravil na zavodu, na primer citostatikov, za katere se predlaga umik iz skupne liste zdravil, bo jasno ob koncu pogajanj o aneksu številka štiri splošnega dogovora, je člane sveta danes opomnila vodja plansko-analitske službe na OI Ana Žličar.

Manj nadurnega dela
Cilji sanacije OI vključujejo izboljšanje notranje klime in zadovoljstva zaposlenih ter povečanje stroškovne ozaveščenosti vseh na inštitutu, je pojasnil Rojec. Med kratkoročne ukrepe so vključili pokrivanje povečanja cen nekaterih pomembnejših citostatikov, ki jih je prinesla uveljavitev pravilnika o oblikovanju cen zdravil, in vzpostavitev stroškovne ozaveščenosti vseh zaposlenih. Med ukrepi na področju kadrov je Rojec izpostavil zmanjšanje obsega nadurnega dela in bolniških odsotnosti. Izpostavil je, da bi že z znižanjem bolniških odsotnosti za eno samo odstotno točko prihranili 230.000 evrov. Če bi namesto plačevanja nadur sedanjemu kadru zaposlili dodatne ljudi, pa bi po njegovih navedbah lahko prihranili približno 9000 evrov pri zdravnikih in okoli 4000 evrov pri negovalnem kadru.

Rojec popravil "slab vtis"?
Člani sveta so sicer že prejeli pisno gradivo o sanacijskem programu zavoda, ki ga je Rojec pripravil ob svetovanju treh zunanjih strokovnjakov, ki jih je imenovala ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Rojec je za svetovalce pri pripravi sanacijskega načrta dobil tri strokovnjake s področja poslovodenja in zdravstva – direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Gregorja Pivca, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Sama Fakina in direktorja Domela Pavla Demšarja.

Člani sveta, predvsem predstavniki zaposlenih in nevladnih organizacij, so na novembrski seji sveta zavoda, na kateri je Rojec dobil še zadnjo možnost, da popravi "slab vtis" prvega pol leta vodenja OI, od njega zahtevali konkretne odgovore in številke, kako se bo lotil nakopičenih težav. Ob šestih milijonih evrov minusa, preobremenjenem osebju, skrhanih odnosih in potrebi po vedno novih zdravilih namreč niso bili zadovoljni z Rojčevo novembrsko predstavitvijo sanacijskega okvira zavoda, ki je bil po njihovem mnenju bolj seznam želja kot resničen načrt ukrepov.

A tudi sanacijski program, ki ga je Rojec pripravil pod mentorstvom Pivca, Fakina in Demšarja, ne deluje bolj konkretno. V gradivu, ki so ga prejeli člani sveta, na primer pri vprašanju kadrov, sicer poudarja pomembnost razbremenitve zaposlenih, a konkretnih ukrepov, kako bi to dosegli, ni. Tudi pri financah pisci sanacijskega načrta niso bili pretirano kreativni. Za denar za zdravila, programe in kadre načrtujejo le pogajanja z ZZZS za dodaten denar, ne pa kakih drugih virov, na primer dodatno izkoriščanje kapacitet.