Iz največje opozicijske stranke SDS je vprašanje o kadrovanju premierju zastavil vodja poslanske skupine Jože Tanko. "Ali so ti postopki zamenjav potekali po vaši kadrovski paradigmi in ali se kadrovski vrtiljak vrti po vaših napovedih," se je glasilo vprašanje Tanka, ki je Pahorja opomnil, da je v predvolilnem času večkrat zatrdil in javnosti obljubil, da teh zamenjav ne bo. Pahor je zavrnil vse očitke o političnem kadrovanju ter izpostavil vlogo kadrovsko-akreditacijskega sveta. Zamenjanih je bilo 10 odstotkov položajnih mest, vendar nobena od teh zamenjav po Pahorjevih besedah ni bila politično motivirana. "V primerjavi s prejšnjim mandatom je prišlo do minimalnih zamenjav. Stojim za to novo paradigmo. Oblikovali smo novo telo. Dobili boste zagotovila, da je nova praksa premagala staro," je poudaril  Pahor. Tanko je vztrajal pri vprašanju in Pahorja še enkrat vprašal, koliko likvidacij še načrtujejo. Očitki so po Pahorjevem mnenju še toliko bolj neupravičeni, ker je prejšnja vlada tik pred koncem mandata za nedoločen čas zaposlila več kot 60 oseb.

Zasedali bodo do četrtka

Na rednem zasedanju, ki bo trajalo do četrtka, bodo poslanke in poslanci med drugim predvidoma ratificirali protokol o vstopu Hrvaške v zvezo Nato ter razpravljali o poročilu varuhinje človekovih pravic za leto 2007.

Vstop Hrvaške v Nato kot vroč kostanj
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je Pahorja vprašal, kako namerava ukrepati glede "dosedanje nedejavnosti pristojnih organov v zvezi z vstopom Hrvaške v zvezo Nato". Izpostavil je pomanjkljivosti pri dokumentih, predvsem pri zemljevidih. "V dokumentaciji ni nič takega, kar bi lahko skrbelo Slovenijo. Pogajalci so svoje delo lani opravili skrbno. Lani ni bilo zadržkov za povabilo Hrvaške v zvezo Nato. Želim, da bi DZ s potrebno večino potrdil ratifikacijo. Gre tudi za vprašanje verodostojnosti," je odgovoril Pahor. Jelinčič pa je vztrajal, da je dokumentacija, ki jo ima Slovenija, nepopolna. "Ne smemo dovoliti, da bodo naši zanamci čez nekaj časa na ta zbor gledali kot na izdajalce," je zaključil Jelinčič.

"Slovenija še ni v recesiji"
Vprašanje Radovana Žerjava se je nanašalo na varčevalne ukrepe, vezane na gospodarsko in finančno krizo. Dosedanje poteze je Žerjav označil za simbolične. "Kdaj bo vlada začela izvajati resne ukrepe," je spraševal Žerjav. Pahor je naštel ukrepe, ki jih je vlada že sprejela. Skupna vrednost teh ukrepov znaša 558 milijonov evrov. Ob tem je opozoril, da pričakujejo, da se bo položaj še poslabšal in zato že pripravljajo nove strategije. "Slovenija še ni v recesiji in storili bomo vse, da v recesijo ne bi prišla. Zato bodo potrebne strukturne spremembe, kar bo kislo jabolko. Verjamemo, da bo to še uspešnejši ukrep," je odgovor na vprašanje o gospodarski krizi zaključil Pahor. Napovedal je tudi, da bo vlada v četrtek obravnavala paket 30 varčevalnih ukrepov.

Pahor je odgovarjal na vprašanja poslancev. © Bobo

Koalicijo je zastopal kar SD
Iz koalicije so poslansko vprašanje premieru tokrat zastavili Socialni demokrati. Vodjo poslanske skupine Bojana Kontiča je zanimalo, kako poteka socialni in razvojni dialog, ki je v času splošne gospodarske krize izjemnega pomena. Pahor je odgovoril, da razvijajo socialni dialog – pogovarjajo se z vsemi: delodajalci, delavci, nevladnimi organizacijami, starejšimi, mlajšimi ... Dodal je, da bodo februarja lahko ocenili dosedanje ukrepe. Napovedal je, da bodo še okrepili vlogo ekonomsko-socialnega sveta. "Nobenega dialoga ne obžalujemo. Še naprej si bomo prizadevali za uspešen dialog," je odgovor zaključil Pahor.

	Nikoli nismo dosegli sporazuma po lahki poti, tudi tokrat ne bo enostavno. Borut Pahor

Sodelovanje med strankami čim prej
Pahor je danes ob robu zasedanja državnega zbora dejal, da bi moralo do sodelovanja med parlamentarnimi strankami priti čim prej. Pri tem se mu ne zdi pomembno, kakšna bo oblika sodelovanja. Pomembneje se mu zdi, da v kratkem času pridejo do dogovora, kaj je "pametna formula za medsebojno sodelovanje med strankami, da bi lahko partnerstvo doseglo širši družbeni dogovor že pri sprejemanju omenjenih strukturnih reform".


Nepredvidljiva spremenljivka
Poslanci so lepo bero vprašanj pripravili tudi za ministre. Finančni minister France Križanič je tako odgovarjal na vprašanje, ki se je nanašalo na milijonsko nagrado za prvega moža NLB v odhodu Marjana Kramarja . Gvido Kres (SLS) je izpostavil morebitno odgovornost takratnega člana nadzornega sveta Antona Žuniča , ki je s Kramarjem podpisal pogodbo, ki omogoča izplačilo tolikšne nagrade. Križanič je odgovoril, da Žunič ni pričakoval, da bo spremenljivka, ki je glavni pokazatelj uspešnosti članov uprave, v zadnjih letih tako zrasla.

Januarsko zasedanje poslancev se bo nadaljevalo jutri. © Bobo

Vsebinski zakon za izbrisane
Poslanec SDS Vinko Gorenak je na notranjo ministrico naslovil vprašanje o izbrisanih. Izrazil je zaskrbljenost, da ministrstvo ne upošteva referendumske volje ljudi v zvezi z izbrisanimi. Katarina Kresal je dejala, da na ministrstvu tečejo tehnične priprave za izdajanje odločb izbrisanim, ki v Sloveniji že bivajo legalno. Status za ostale izbrisane pa bodo uredili s posebnim vsebinskim zakonom.

Afera Patria ne bo potihnila kar tako
Radovan Žerjav (SLS) je ministrici za obrambo in notranje zadeve spraševal o aferi Patria. Od Ljubice Jelušič je želel izvedeti, kakšen nakup smo dejansko dolžni opraviti, da bomo zadovoljili zahtevam Nata, in ali razmišljajo o zmanjšanem nakupu. "Obveznosti Slovenije do Nata so na splošno veliko večje," odgovarja Jelušičeva. Tudi kar se tiče tega konkretnega nakupa, pogodba ne ustreza vsem zahtevam. Kljub temu o zmanjšanju nakupa trenutno ne more govoriti, dejstvo pa je, da "bodo cilji premeščeni v prihodnje plansko obdobje". Na ministrico za notranje zadeve pa je Žerjav naslovil del vprašanja o patrijah, ki se nanaša na preiskavo suma korupcije. Sprašuje, kdaj bo zadeva preiskana do konca, kakšni so izsledki in zakaj javnost o teh ugotovitvah ni obveščena. Kresalova je ponovila, da je bil v sodelovanju s finsko stranjo ustanovljen tim, ki preiskuje zadevo. ''Obveščenost javnosti je zelo pomembna, vendar pa ne morem in ne želim posegati v delo državnega tožilca, ki vodi zadevo," je dejala Kresalova.