Katarina Srebotnik je po prezgodnjem slovesu Maje Matevžič in Tine Pisnik edina slovenska teniška igralka v svetovnem vrhu. Je 24. na svetovni teniški lestvici in okrog tega mesta naj bi se vrtela tudi v prihodnjih letih.
Katarina ekspresno v 2. krog.
|
|
|
Za menoj je uspešna sezona v obeh konkurencah, med posameznicami in v dvojicah, v kateri sem izpolnila cilje, ki sva si jih zastavili s trenerko Biljano Veselinovi.
Kje ste presegli priakovanja, kje bi lahko naredili kaj več?
Če bi mi nekdo pred sezono dejal, da se bom uvrstila v dva finala na turnirjih za grand slam, bi takoj podpisala. Uspelo mi je kar trikrat – dvakrat z Ai Sugiyamo (Roland Garros, Wimbledon) in enkrat z Nenadom Zimonjiem (Roland Garros). Glede tega, sem zagotovo presegla pričakovanja. Uvrstitev na Masters v Madrid med štiri najboljše pare pa bi bila pika na i. Med posameznicami sem odigrala v skladu s pričakovanji, tako da ne bi mogla reči, da sem s čim nezadovoljna, so pa še določene rezerve.
Kje mislite, da so te rezerve v vaši igri?
Gre za malenkosti, na katerih z Biljano delava in jih poskušava popraviti. Konkurenca v ženskem tenisu je izjemno močna in o zmagovalkah odločajo malenkosti, včasih tudi ni tvoj dan in je nasprotnica bolje razpoložena. Naj pa kaj ostane tudi skrivnost.
Kateri je bil najprijetnejši trenutek v tej sezoni?
Zmaga z Ai Sugiyamo v Toronto. Po finalih v Parizu in Wimbledonu sva si to tudi zaslužili, saj sva bili že dvakrat blizu in je bila zato zmaga še toliko slajša. Za nagrado sva šli na večerjo v New Yorku, v sushi restavracijo po »Suginem« izboru.
Dve sezoni ste že okoli dvajsetega mesta, kakšne so želje za prihodnjo sezono?
Podobno kot letos, med najboljših 20, 25 med posameznicami in med 10 v dvojicah. Letos sem izkusila, kako težko se je obdržati med prvo trideseterico, ki ti zagotavlja položaj nosilke na turnirjih za grand slam. Kljub temu, da sem večji del sezone odigrala na ravni svojega položaja na lestvici, mi še manjka tudi nekaj sreče v ključnih trenutkih, da bi ugnala tiste višje postavljene igralke.
Je v vaši karieri ostala še kakšna neuresničena želja?
Imam že bogato zbirko lovorik, osvojila sem 4 posamične turnirje in 16 v dvojicah, bi bila pa zelo vesela, če bi mi uspelo temu dodati še turnirsko zmago v Portorožu in osvojitev turnirja za grand slam v ženskih dvojicah.
Kako je videti vaše leto? Koliko dni ste doma, koliko v Dubaju, koliko na treningih v Novem Sadu?
Zelo malo sem v Sloveniji, saj največ časa preživim na turnirjih. Vsak večji premor izkoristim za trening pri Biljani v Novem Sadu. Ko nisem na turnirjih in ne treniram pa skočim tudi do Dubaja in si privošim dan, dva oddiha.
Kaj počnete v prostih dneh?
Obišem fizioterapevta, da moje telo spravi v red, gre za nekakšen »servis« telesa. Poleg tega poskušam resnčino počivati. Uživam v poslušanju glasbe, pogledam si tudi kakšen film, zgodi pa se, da ne počnem ničesar.
Kaj domačega na turneji najbolj pogrešate?
Domčao hrano. Govejo juho in jurčke, pa naravo, zelenje, mir, tišino.
Koliko dni na leto sploh preživite doma?
Po par dni vsake toliko časa. Še največ, ko sem na turnirju v Portorožu.
Koliko vam pomeni domači turnir?
Veliko, gre za edini domači WTA turnir in moja želja je, da bi ravno pred domačim občinstvom odigrala najbolje, pokazala igro, ki me je pripeljala med najboljših 25 igralk na svetu. Ljudje, ki skrbijo za organizacijo se res trudijo, počutim se odlično in rada bi to kronala z zmago.
Enkrat ste bili v finalu, enkrat izpadli v prvem kolu, kaj pričakujete od letošnjega nastopa?
Glede na to, da si zelo želim, da se predstavim v najboljši luči, je moja velika želja, da osvojim turnir, vse ostalo mi ne bi niti približno toliko pomenilo. Je pa konkurenca letos zelo močna in potrebno bo iz kola v kolo odigrati najbolje, treba je imeti tudi malo sreče. Upam, da bo v tretje tudi ta na moji strani.
Letos je turnir najmočnejši doslej, niste prva nosilka, kaj to pomeni za vas?
Kot sem že večkrat povedala, pomeni to 10 kilogramov manj na plečih.
Tu vas spremljajo domači navijači, je zato kaj lažje igrati, ali vas to nemara obremenjuje?
Če bi me to vprašali pred dvema letoma in tudi lani, bi dejala, da je bilo to zame dodatno breme. Letos pa se počutim zelo sprošeno in upam, da se bo to pokazalo tudi na igrišu.
Je Portorož za vas poseben izziv?
Vsekakor. Rada bi seveda doživela tudi občutek, ko dvigneš zmagovalni pokal visoko v zrak pred domačim občinstvom, nenazadnje tudi pred družino, ki mi vseskozi stoji ob strani.
