Kdo se še spomni Vladimerja Boise? Nekdanji košarkar Olimpije se vrača v Tivoli. V dresu Zadra bo v soboto gostoval pod Rožnikom. Pravzaprav bo v vlogi gostitelja, saj je Ljubljana njegov dom.
Težko rečem, da sem Slovenec, lahko pa povem, da sem Ljubljančan. Vladimer Boisa
|
|
Po štirih letih boste spet zaigrali pod Rožnikom. Že razmišljate o gostovanju pri Unionu Olimpiji?
Prvič v življenju bom zaigral proti Olimpiji. Verjetno bom zelo živčen, a prav posebej se na to tekmo ne pripravljam.
|
|
Bomo videli (smeh). V Ljubljani sem doživel najlepše trenutke. Ko pridem v Ljubljano, pridem domov. Tu se počutim kot doma. Na tem parketu sem vendar odigral večino tekem. To je občutek, ki ga nikoli ne pozabiš.
Kakšne spomine imate na Olimpijo?
Super, super, super. Spomnim se sezone 2001/02, ko sem bil najboljši igralec Olimpije, to je bila najboljša sezona – osvojili smo državno prvenstvo, pokal in ligo NLB. Zelo dobro smo se razumeli med seboj in s trenerjem. Potem pa sem iz Olimpije odšel v dober klub (Mens Sana Siena, op. p.).
Kako ste še povezani z Ljubljano, Olimpijo?
V Ljubljani živim. Moja država je sicer še vedno Gruzija, kjer sem preživel 15 let in igram za gruzijsko reprezentanco. Težko rečem, da sem Slovenec, lahko pa povem, da sem Ljubljančan.
S katerimi nekdanjimi soigralci ali trenerji ste še v stikih?
Zelo veliko se slišim s Sašem Filipovskim. Moj dober prijatelj je tudi Marino Baždarić, s katerim sva nazadnje skupaj igrala v Španiji. Veliko sem v stikih z Vladkom Ilievskim. Goran Jurak pa je skoraj moj najboljši prijatelj, lahko bi rekel, da je že skoraj družinski član.
Na Hrvaškem je pritisk ob neuspehu stokrat večji, ko je bil pri Olimpiji. Če bi recimo izgubili proti Crveni zvezdi, bi lahko šel samo še v hotel in se zaklenil. In se naslednji dan ne bi upal pojaviti na ulici. Vladimer Boisa
|
|
Ne. Nihče me ni klical. Zelo pa bi bil vesel, če bi me poklicali.
Boste še kdaj zaigrali v Olimpiji?
Ni vse odvisno od mene. Vsi vedo, da je igrati doma najlepše. Enkrat bi si želel spet zaigrati v Olimpiji.
Kdo je bil glavni pobudnik, da ste se znašli v Zadru?
Če me ne bi Zmago Sagadin osebno poklical, verjetno ne bi prišel v Zadar. Po odhodu Ivanova so potrebovali igralca na "štirici". Vem, kakšen trener je Zmago, ki je veliko naredil zame. In zdaj za klub. Prvič po 20 letih bo kakšen hrvaški klub zaigral na zaključnem turnirju evropskega tekmovanja. To je velik rezultat. Sicer pa raje igram in treniram dva ali tri mesece, kot da počivam in sem brez kluba.
|
|
Disciplina ni več taka, kot je bila nekoč. Takrat se je vedelo, kdo je šef in kaj je treba delati. Takrat je imela Olimpija tudi precej več kakovostnih igralcev. In ni bilo takega kaosa kot zdaj. Toda Olimpija ostaja velik klub. Kjerkoli sem igral, se vsi še vedno spominjajo Olimpije.
Koliko možnosti ima Zadar, da se uvrsti na zaključni turnir lige NLB?
Ni vse odvisno od nas. Upamo, da bo Hemofarm izgubil, ob tem pa moramo tudi mi najprej premagati Olimpijo. A to bo vse prej kot lahka naloga.
Ste se že navadili na življenje v Zadru?
Lepo, lepo. Lahko bi čakal še dva ali tri tedne in bi dobil kakšno ponudbo iz Italije, Grčije. Toda preprosto mi je ugajalo biti blizu doma. Tri ure in pol z avtom pa sem doma. Vesel sem, da sem sprejel to odločitev.