Ameriški predsednik Barack Obama je le nekaj ur po prisegi vojaškim tožilcem v zaporu Guantanamo
naložil začasno ustavitev vseh postopkov proti zapornikom, kar so mnogi pozdravili. Vojaški sodniki
naj bi na zahtevo ameriškega predsednika odgovorili že danes. Obamova zahteva se tako nanaša na 21
zapornikov, ki so obtoženi sodelovanja pri terorističnih napadih na ZDA 11. septembra leta 2001, v
katerem je umrlo 3000 ljudi. Nekaterim zapornikom grozi celo smrtna kazen. Novi ameriški predsednik
se sicer zavzema za zaprtje vojaškega zapora Guantanamo, v katerem po mnenju mnogih humanitarnih
organizacij ZDA kršijo človekove pravice. Večina zapornikov naj bi bila tako zaprta brez obtožnice,
zaporniki pa naj bi bili izpostavljeni tudi mučenju. V zaporu, ki so ga ameriške oblasti odprle
pred sedmimi leti, je sicer zaprtih še okoli 248 tujih državljanov. V vseh teh letih pa je
administracija bivšega predsednika
Georgea Busha uspela samo trem zapornikom dokazati sodelovanje s teroristi.
Pozitivni odzivi na Obamovo odločitev
"Navdušen sem, da je bil eden prvih korakov predsednika Obame obrniti novo stran pri tej
žalostni epizodi zapora v Guantanamu," je sporočil evropski komisar za pravosodje, svobodo in
varnost
Jacques Barrot.
"Zame je to velik simbol. V pravni državi mora biti vsak deležen pravice do obrambe," je
dodal.
Odločitev Obame, da ustavi vojaška sojenja v Guantanamu, je dobrodošel korak, a mu mora
slediti njihova popolna opustitev, so menili v Amnesty International. V organizaciji za zaščito
človekovih pravic še ocenjujejo, da bi morali opustiti vse obtožnice proti pripornikom, ki bi jim
nato morali soditi v okviru ameriškega zveznega sodnega sistema.
Kot "zelo pozitivno" je Obamovo odločitev pozdravil posebni poročevalec ZN, ki se ukvarja z
vprašanji mučenja,
Manfred Nowak. Izrazil je prepričanje, da bodo procese opustili v celoti.
Prioriteta tudi Irak in Bližnji vzhod
Obama bo prvi delovni dan pozornost posvetil tudi sodelovanju ameriške vojske v
Iraku. Tako se bo sestal z visokimi predstavniki ameriške vojske in se z njimi poskušal dogovoriti
o postopnem končanju ameriške vojaške misije v Iraku. Velika pričakovanja od Obame pa so predvsem
na Bližnjem vzhodu, kjer vsi pričakujejo njegove prve korake. Tako naj bi se aktivno lotil spora
med Palestinci in Izraelom in naj bi po nekaterih virih tujih medijev že danes imenoval posebnega
odposlanca za Bližnji vzhod
Georgea Mitchella, ki je pomagal pri dosegi sporazuma na Severnem Irskem.
Gospodarska kriza in splav
Izogniti pa se ne bo mogel niti svetovni finančni krizi. Z ekipo gospodarskih in finančnih
strokovnjakov bodo poskušali oblikovati strategijo, ki bi omogočila obvladovanje napetih finančnih
razmer in oživitev gospodarstva. Slednje se Obama želi lotiti s stimulacijskim paketom, vrednim
okoli 825 milijard dolarjev. Ena izmed prvih potez novega predsednika pa naj bi bil tudi preklic
odloka administracije zdaj že nekdanjega predsednika Georgea Busha, ki prepoveduje financiranje
tujih organizacij, ki so povezane z umetnimi prekinitvami nosečnosti.
Obamov prvi delovni dan
Novi ameriški predsednik je prvi dan svoje nove službe začel z obiskom nacionalne katedrale v
Washingtonu, kjer se je z ženo
Michelle, vrhovnimi sodniki, predstavniki svojega kabineta in kongresa udeležil
tradicionalnega bogoslužja, ki ga opravljajo že od leta 1789, ko je kongres zahteval, da Američani
molijo za takratnega predsednika
Georgea Washingtona. Še nikoli pa se ni tradicionalnega bogoslužja udeležilo
toliko predstavnikov različnih veroizpovedi kot letos. Bogoslužja so se namreč udeležili
predstavniki evangeličanske cerkve, islama, grške ortodoksne cerkve, trije rabini, hinduistična
svečenica in kardinal rimokatoliške cerkve.
Po kosilu se je Obama srečal s svojimi svetovalci, s katerimi se je pogovarjal o omejitvah
pri raziskavah izvornih celic, ki jih želi čim prej odpraviti. Nato je Obama Afroameričanom
spregovoril o spremembah klime in razmerah v Iranu.
9
ogledov
Guantanamo lahko zaprejo v enem letu
Ameriški predsednik bi lahko s podpisom odloka dosegel zaprtje Guantanama v enem letu. Obamova administracija bi v tem primeru morala preučiti, kaj storiti s preostalimi zaporniki.