Svet
0 ogledov

Mednarodna skupnost zaskrbljena

Slika prikazuje razdejanje v mestu Gori, ki je od gruzijske prestolnice Tbilisi
1/7
Žurnal24 main
Oba domova ruskega parlamenta sta izglasovala priznanje Abhazije in Južne Osetije, kar je v mednarodni skupnosti dvignilo veliko prahu. Odločitev naj bi namreč kršila mednarodno pravo.

V obeh domovih ruskega parlamenta, v svetu federacij in dumi, je glasovalni stroj tekel kot namazan. Najprej se je za priznanje samostojnosti in neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije enoglasno izreklo 130 članov zgornjega doma, pozneje se jim je z enakim in prav tako soglasnim sklepom pridružilo še 447 poslancev dume. Predsednik republike Dmitrij Medvedjev je tako na mizo prejel sicer nezavezujoči poziv parlamenta, naj da svoj blagoslov osamosvojitvenim težnjam upornih gruzijskih pokrajin.

Izidi glasovanja v ruskem parlamentu so nov korak Rusije v boju proti gruzijski suverenosti.

Giga Bokeria, namestnica zunanjega ministra Gruzije

Nadaljnje ravnanje predsednika Medvedjeva, ki je zadnje tedne vsaj verbalno izkazoval simpatije težnjam Južne Osetije in Abhazije po oblikovanju lastne države, je vprašljivo, saj analitiki dvomijo, da se bo kmalu odločil za de iure priznanje samostojnosti obeh pokrajin.

Odzivi na priznanje kar dežujejo: Gruzija in ZDA akcijo parlamenta označili za nesprejemljivo
Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili se je že odzval na potrditev neodvisnosti s strani ruskega parlamenta, v govoru na izrednem zasedanju vlade v mestu Gori je dejal: "To je naša tragična geopolitična usoda. Nihče ne more uzakoniti aneksije gruzijskih ozemelj."

Na odločitev spodnjega in zgornjega doma ruskega parlamenta so se medtem že odzvali tudi v vrsti evropskih držav in v Washingtonu, kjer so jo označili za nesprejemljivo. "Za nas bi bilo to nesprejemljivo," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta in dodal: "Rusija mora spoštovati ozemeljsko celovitost in suverenost Gruzije."

Merklova pozvala Medvedjeva k zavrnitvi odločitve parlamenta
Nemška kanclerka Angela Merkel je na srečanju s švedskim premierjem Fredrikom Reinfeldtom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pozvala, naj zavrne današnji poziv spodnjega in zgornjega doma ruskega parlamenta za priznanje neodvisnosti. "Zaskrbljena sem zaradi odločitve v ruski dumi glede neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije. To bi bilo v nasprotju z mednarodnim pravom," je še  dejala novinarjem.

Gradnja nemško-ruskega plinovoda pod baltskim morjem poteka po načrtih
Je pa Merklova v Stockholmu ocenila, da zaostritev odnosov z Moskvo zaradi spora v Gruziji ne bo ogrozila gradnje plinovoda pod Baltikom, po katerem bo ruski plin potoval neposredno v Nemčijo. Postopek odobritve gradnje se bo v vseh vpletenih državah nadaljeval in bo tudi končan, je zatrdila kanclerka in poudarila, da gre za "strateški evropski projekt" .

Na izrednem zasedanju EU ne bo govora o morebitnih sankcijah zoper Rusijo
S krizo v Gruziji se bo 1. septembra ukvarjal izredni vrh EU, ki ga je sklical francoski predsednik Nicolas Sarkozy , trenutno predsedujoči Evropskemu svetu.
Na seji bodo države članice EU razpravljale predvsem o humanitarni pomoči Gruziji in njeni obnovi in ne o morebitnih sankcijah zoper Rusijo, je povedal francoski zunanji minister Bernard Kouchner . "Izognili smo se najhujšemu in uspelo nam je uveljaviti prekinitev ognja ter obsežen umik ruskih sil iz Gruzije," je povedal za medije ter še dodal, da gre za veliko krizo, ki jo je treba urejati politično, kar pa seveda zahteva čas.

Poljska priliva olje na ogenj
Poljska želi na izrednem vrhu Evropske unije o Gruziji prepričati Unijo, naj zaostri svoje odnose z Rusijo, je povedal poljski premier Donald Tusk . Tusk je med drugim izpostavil, da Rusija razen nekaterih točk ne spoštuje sporazuma o prekinitvi ognja z Gruzijo. "Imamo občutek, da Rusija ta sporazum jemlje preveč zlahka," je dejal.
Poljski premier je še pojasnil, da se je o položaju v Gruziji pred dnevi pogovarjal tudi s predsedujočim Evropskemu svetu, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem , ki po Tuskovih besedah "ni skrival, da vedenje Rusije počasi postaja moteče in zahteva odločne odzive EU".

Rusija je pripravljena popolnoma prekiniti odnose z Natom
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je sporočil, da je Rusija pripravljena popolnoma prekiniti vezi z zvezo Nato: "Sprejeli bomo katerokoli odločitev, vključno s popolno prekinitvijo odnosov, če se bodo države zveze Nato odločile začasno ustaviti sodelovanje z Rusijo."

Rusija je zvezo Nato sicer že v četrtek obvestila, da je do nadaljnjega zamrznila vojaško sodelovanje z zavezništvom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je takrat zagotovil, da Rusija Natu ne namerava zaloputniti vrat pred nosom, da pa je vse odvisno od zavezništva in od tega, ali bo Nato dal prednost "propadlemu režimu" gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija ali partnerstvu z Rusijo.
Odziv Moskve je posledica sklepa ministrov članic Nata o zamrznitvi sodelovanja z Rusijo.


Slavje Osetijcev ob priznanju neodvisnosti. Sklep parlamenta mora zdaj potrditi še Dmitrij Medvedjev.  © Reuters

Nikoli zaceljene rane – Rusija bo odprla vprašanje Pridnestrja
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v luči rusko-gruzijskega spora napovedal nov krog pogajanj o sporu med Moldavijo in mednarodno nepriznano Pridnestrsko republiko. Ob tem je poudaril, da vidi dobre možnosti za rešitev tega vprašanja.
"Imamo razlog, da že danes govorimo o vprašanju Pridnestrja. Vidim dobre možnosti za rešitev tega vprašanja," je Medvedjev dejal v ruskem črnomorskem letovišču Soči, kjer je gostil moldavskega predsednika Vladimirja Voronina.

Medvedjev je poudaril, da je na to vprašanje treba gledati v luči še vedno trajajočega rusko-gruzijskega spora glede gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije. Dogodki v Južni Osetiji so po besedah Medvedjeva namreč pokazali, kako zelo nevaren je lahko tako imenovani zamrznjeni konflikt.

Južna Osetija in Abhazija po razpadu Sovjetske zveze
Vsekakor se je v knjigi gruzijsko-ruskih odnosov odprlo novo poglavje, saj uradna Moskva vse do zdaj uradno ni priznavala držav Južne Osetije in Abhazije, ki sta se na začetku 90. let v boju za neodvisnost vpletli v krvavo vojno z Gruzijo, nato pa leta 1992 razglasili neodvisnost in samostojnost. Obe državi, uradno nepriznani, toda de facto samostojni, sta pozneje z Gruzijo podpisali mirovni sporazum – Južna Osetija 1992, Abhazija 1994 –, katerega uresničevanje in spoštovanje so nadzorovali pripadniki ruskih mirovnih sil, a je kljub temu prihajalo do sporadičnih spopadov med uporniki in gruzijsko vojsko. Odločnejši ruski angažma je sledil šele potem, ko je gruzijska vojska na začetku letošnjega avgusta napadla Južno Osetijo, ruska vojska pa jo je z vojaško akcijo porinila nazaj v matično državo. Omeniti velja, da ima več kot 90 odstotkov prebivalcev Južne Osetije in približno polovica Abhazijcev rusko državljanstvo.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.