Premier Janez Janša je dopoldne poudaril, da bi bilo tako za vrh kakor za širitev EU slabo, če bi Nato odtegnil povabilo katerikoli državi iz Zahodnega Balkana. Slovenija se je zavzemala, da bi povabilo dobile vse tri države, vendar je moral premier izraziti obžalovanje, saj to za Makedonijo ni bilo uresničljivo. "Če parafraziram (ameriškega) predsednika Georgea Busha, so bile vse tri države 'prijateljice, še preden so bile zaveznice in so bile dejavne zaveznice, še preden so to postale v pogodbi'. Upam sicer, da bodo v zavezništvu Nato kmalu plapolale vse tri nove zastave," je še povedal Janša ob zavrnitvi članstva Makedonije v zvezi.

Hrvati hvaležni Sloveniji

Hrvaški premier Ivo Sanader se je Sloveniji zahvalil za vso podporo pri vključevanju v Nato

Kacin ogorčen
Poslanec v evropskem parlamentu in poročevalec poslanske skupine liberalcev za Makedonijo Jelko Kacin je za zurnal24.si izrazil ogorčenje, da Makedonija ni prejela vabila Nata, saj da je " pokazala maksimalno pripravljenost za sprejetje kompromisnega predloga v zvezi s sporom z Grčijo ". Kacin meni, da je Makedonija zaradi svojih prizadevanj za mir na Balkanu del rešitve, na pa del problema.  Na EU je naslovil poziv, naj vsaj odpravi vizume za makedonske državljane, če je že pridružitev Natu spodletela.

Ameriški predsednik Bush in nemška kanclerka Merklova v sproščenem pogovoru © Reuters

Zapleti z Makedonijo
Začelo se je z odnosom z Grčijo, ki nasprotuje članstvu Makedonije v Natu, in sicer zaradi imena države, katerega spremembo Grčija zahteva kot pogoj za vstop. Grčija je pripravljena sprejeti sestavljeno ime, ki bi jasno kazalo razliko med državo in severnogrško pokrajino z enakim imenom. Nato je do zadnjega upal, da bodo nesoglasja premagana, vendar so grški diplomatski viri zatrjevali, da "Makedonija danes ne bo dobila povabila v Nato". Makedonija se sedaj tolaži z dejstvom, da se bodo pogovori nadaljevali takoj, ko bo rešeno vprašanje glede imena države.

Članice se niso sporazumele niti o akcijskem načrtu za članstvo Gruzije in Ukrajine. Ta najbolj moti Nemčijo, Francijo in seveda Rusijo. Slednja si seveda ne želi, da bi k Natu pristopili še dve državi nekdanje Sovjetske zveze. Nemški in francoski politični vrh pa že dlje časa opozarjata na nenaklonjenost ukrajinske javnosti pristopu k Natu in na politično nestabilnost Gruzije, ki ji grozi odcepitev dveh upornih avtonomnih republik. Vseeno obstaja možnost, da se Severnoatlantski svet do konca zasedanja vendarle zedini o morebitnem pristopu teh dveh držav.

Vrnitev Francije

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je izjavil, da se bo Francija v letu 2009 morebiti vrnila v vojaški odbor Nata. Francija je iz odbora protestno izstopila leta 1966, in sicer zaradi prevlade ameriških poveljnikov v zvezi. Sarkozyjevo napoved je že obsodila parlamentarna opozicija, pa tudi nekateri koalicijski poslanci.

Na vrhu Nata tudi o protiraketni obrambi
Voditelji držav članic so sklenili, da se do aprila prihodnjega leta, ko bo Nato praznoval 60. obletnico obstoja, osnujejo načrti za postavitev protiraketne obrambe, ki bi zajemala ozemlje vseh držav članic. Namero ZDA, da postavijo lasten protiraketni ščit, so pozdravili, a tudi izrazili željo, da bi k projektu pristopile vse države članice.

V nadaljnji razpravi bodo teme pogovora Natove operacije v Afganistanu, pri čemer se bo razprave udeležil tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj. Voditelji Nata pa so potrdili tudi začetek okrepljenega dialoga z BiH in Črno goro, kar tudi napoveduje začetek približevanja članstva Natu.

Zadnji dan vrha pa predvideva tudi sestanek članic Nata in odhajajočega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Navedbe o negativnem vzdušju je tiskovni predstavnik Nata Appathurai zavrnil z naslednjimi besedami: "27 držav bo izmenjalo stališča o stvareh, o katerih nimajo nujno enakega mnenja, na primer o Kosovu ali protiraketnem ščitu. To bo pozitivno, ne negativno ali napeto."