Deset najbolj čudnih dodatkov v avtomobilu

Družba JC Whitney, specializirana za kataloško prodajo, je ob stoti obletnici svojega obstoja pripravila seznam desetih dodatkov z a avtomobile, ki so jih v preteklosti ponujali strankam, ki so želeli avtomobili dodatno "personalizirati." Danes pri ameriškem podjetju priznavajo, da je bil marsikateri dodatek preprosto "ubrisan", a s šalo na svoj račun nimajo težav. V katalogih pa so bili tudi predhodniki današnjih zelo cenjenih dodatkov. No, v Evropi in še posebej v Sloveniji takrat avtomobilisti verjetno še pomislili niso na takšne dodatke, "deluxe" dodatki so bili kvečjemu kakšne zavesice za gume izpod blat ali ščitniki vrat, morda celo meglenke.

Izbor kataloških umetnij

1. Pojoča škatlica. Ko je lastnik pustil vrata avta odprta, se je iz škatlice slišala pesem. Napevi so bili lahko različni, tudi "Ave Maria."

2. Kožuhovina. Če si predstavljate notranjost avtomobila Butca&Butca, potem veste, o čem je govora. Mogoče je bilo naročiti kožuhe za vse notranje dele vozila - ogledalo, ročico, armaturko, seveda tudi volan. Kot da bi vozili polarnega medveda.

3. Prenosni predvajalnik plošč. Predhodnik AUX priključka ali pa MP3 predvajalnika. Kakorkoli, to je bila zelo zanimiva ideja v 40. in 50. letih 20. stoletja, ki je dajala vedeti, da vozniki ne bodo ostali le pri radijskih postajah. Menda je bil takšen gramofon zelo odporen na tresljaje.

4. Posnetki dirk. V povezavi z zgoraj opisano napravo. Entuziast si je lahko kupil gramofonsko ploščo z audio posnetki avtomobilskih dirk, da jih je nato poslušal med vožnjo. Predhodnica zvočne knjige? Zelo verjetno.

5. Prenosna radijska postaja. V času, ko so o mobilnikih sanjali le največji vizionarji, so lahko tehnično malce bolj radovedni vozniki že vzpostavljali komunikacijo na daljavo s posebnim radijskim oddajnikom in sprejemnikom, prek katerega je bilo mogoče komunicirati z ostalim svetom v radiu 15 kilometrov. Čas takoj po 2. svetovni vojni.

6. Žiroskopski stabilizatorji. Ideja je bila huda, a izvedba tehnično nekako ni sledila temu. Posebni stabilizatorji naj bi skrbeli, da bi imela kolesa vedno idealno lego, tako bi bila denimo zaradi pravilnega stika s podlago obraba manjša, lukenj na cesti pa praktično ne bi občutili, saj bi avto splaval čeznje. Pa še bolj vodljiv naj bi bil avto s tem posebnim pripomočkom.

7. Stopalka za nadzor radia. Zakaj bi z rokami morali šariti po radijskih postajah, če bi bilo dovolj, da z nogo pritisnete na posebno stikalo, ki premakne iskalno iglo eno postajo naprej? Nekaterim se je zdelo zanimivo. 

8. "Deluxe" leva stopalka za plin. Desna noga, ki stalno pritiska na plin, si zasluži tudi počitek, mar ne? Dodatna stopalka levo od zavornega pedala (avtomatski menjalnik seveda nujen, čeprav uradno ni bil obvezen) je omogočala prav to.

9. Kava na poti. Avtomat za kavo, ki je bil sposoben kjerkoli na poti skuhati štiri skodelice kave naenkrat. Celo sladkati je znal in doliti mleko. Idejo iz 60. let minulega stoletja smo nedavno videli oživljeno v fiatu 500L, se spomnite?

10. Živalce za na zadnjo polico. Kaj je lepšega za zadaj vozeče, kot pa opazovati prikupne plišaste igrače za zadnjim vetrobranskim steklom? Tudi danes, tudi danes ...