V letu 2022 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 4.827 starejših od 64 let, od tega so v 2.718 primerih le-ti tudi povzročili nesrečo.
"Starejši vozniki se pri vožnji pogosteje srečujejo z različnimi težavami kot drugi, mlajši," pojasnjuje Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije. "Pri tem bi rad izpostavil, da se starejši, ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, ki se največkrat nanašajo na vid, sluh, motorično gibljivost in počasnejši odziv, zanašajo na dolgoletne izkušnje in jih v veliki večini tudi uspešno uporabljajo."
Logar opozarja, da negativne odzive v prometu lahko sproži predvsem nestrpnost družbe – ne samo pri starejših, temveč tudi pri mlajših voznikih. "Se pa srečujemo tudi s starejšimi vozniki, ki se svojih poslabšanih zmožnosti za vožnjo niti ne zavedajo, ali jih celo zanikajo," dodaja.
Številke v cestnem prometu niso spodbudne
Slovenska policija je do prvega marca letos zabeležila 573 prometnih nesreč, v katerih so bile udeležene osebe starejše od 64 let. Od tega so bile v 324 oziroma v 56 odstotkih primerov odgovorne za nesrečo.
"V letu 2022 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 4.827 starejših od 64 let, od tega so v 2.718 primerih tudi povzročili nesrečo," ugotavljajo na policiji. Tudi na letni ravni je odstotek povzročiteljev med starejšimi enak - 56-odstoten.
Po mnenju policije bi lahko bil razlog za takšno število nesreč predvsem zmanjšane psihofizične lastnosti pri starejših, kar vpliva na upravljanje vozila in zmožnost spremljanja prometnih situacij, ki nastanejo med vožnjo. "Zato starejši vozijo počasneje reagirajo na prometne situacije, so okorni pri upravljanju vozila in podobno."
Po zgledu uspešnega programa za mlajše
Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, meni, da bi morali vpeljati sistemske rešitve vseživljenjskega izobraževanja udeležencev v prometu. "To ne bi smelo temeljiti na ocenjevanju, temveč na osveževanju znanja in možnosti praktičnega usposabljanja. Raziskave potrjujejo, da se vsak evro, vložen v preventivo, večkrat povrne, saj so prometne nesreče velik družbeni strošek."
Kot dodaja, je družbenoekonomski strošek umrlega v prometni nesreči ocenjen na več kot 1,9 milijona evrov. K temu je treba dodati še stroške zdravljenja oziroma rehabilitacije poškodovanih, družbeni strošek, ki je nastal zaradi zastojev zaradi prometnih nesreč, nenazadnje pa je treba upoštevati tudi posledice osebnih stisk svojcev umrlih.
Da se sistematično delo z vozniki obrestuje, dokazujejo analize stanja prometne varnosti mladih voznikov v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami. "Mladi so, kljub manj vozniškim izkušnjam, vse bolj varni vozniki. Analiza starosti voznikov avtomobilov kot povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlimi udeleženci za dvajsetletno obdobje namreč kaže, da število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med najmlajšimi vozniki avtomobilov vseskozi upada." Medtem je pri starejših zaslediti nenavadno visoko rast, kar kaže spodnji graf.
Omejitev vozniškega izpita
Vozniki imajo lahko v vozniškem dovoljenju vpisane različne omejitve, ki temeljijo na njihovem psihofizičnem in zdravstvenem stanju. Kot pojasnjujejo na policiji, primernost starejšega voznika, da lahko še naprej vozi, ugotavljajo pristojne zdravstvene ustanove.
"V primeru, da so upadi kognitivnih in drugih sposobnosti opazni in lahko vplivajo na vožnjo, a niso omejujoči in nevarni, se podaljšanje vozniškega izpita omeji na zgolj nekaj kilometrov okoli bivališča," sporočajo iz Kliničnega centra za medicino dela, prometa in športa.
Največkrat omejeni na dan, kilometre in lokalne ceste
Omejitev vožnje sicer poznajo tudi drugje po Evropi. Omejitve so različne, na primer vožnja samo podnevi, vožnja brez potnikov, vožnja brez alkohola, z očali, slušnim aparatom, omejitev na vožnjo znotraj določenega območja in še bi lahko naštevali. Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo so najpogostejše omejitve, ki jih dobivajo starostniki v Sloveniji, omejitev na dnevne vožnje, omejena vožnja znotraj premera in prepovedana vožnja po avtocesti.
Če testiranje na napravah pri psihologu ni dovolj, starejše voznike pred podaljšanjem vozniškega dovoljenja usmerijo še k pristojnemu učitelju vožnje. Ta z njimi opravi preskus vožnje in poda mnenje. "Velikokrat starejši vozniki v znanem okolju vozijo zanesljivo, saj poznajo okolico, poleg tega pa se na cesto odpravijo v času, ko ni prometnih konic," pravijo pri AMZS. Kako pa se odrežejo, ko so soočeni z neznano cesto?
Inštruktor razkriva, kje starejši največkrat odpovedujejo
Po napotilu zdravnika se starejši vozniki lahko oglasijo v centrih varne vožnje. Ena od organizacij, ki nudi pomoč starejšim voznikom pri vožnji, je AMZS na Vranskem. Omenjen center varne vožnje starejšim voznikom zagotavlja tri različne programe:
- Program Senior, ki traja pet ur in stane 75 evrov, je namenjen predvsem spoznavanju napredne avtomobilske tehnologije. V sklopu tečaja se upokojenci seznanijo tudi s spremembami pri cestni infrastrukturi ter prometni signalizaciji.
- Komentirana vožnja je namenjena tistim posameznikom, ki za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja potrebujejo strokovno oceno sposobnosti za vožnjo. Cena programa je okroglih 60 evrov.
- Nenazadnje pa se starejši vozniki lahko odločijo tudi za skupinske delavnice. Te so namenjene vsem, ki bi radi osvežili poznavanje cestno prometnih predpisov, kot so denimo pravilna vožnja in vključevanje v krožišče, kako menjati vozni pas, kako zapustiti krožišče, kako pravilno zapeljati na in iz avtoceste in podobno.
"Pri večini kandidatov, ki pridejo v AMZS Center varne vožnje na Vransko, najpogosteje zaznavamo naglušnost in slabovidnost, kar je razvidno iz slabšega zaznavanja oziroma neupoštevanja navodil," pojasnjuje Danijel Granda, inštruktor varne vožnje v omenjenem centru. "Zaradi slabšega sluha imajo pri klasičnih menjalnikih težave s speljevanjem in z vožnjo v previsokih vrtljajih."
Opažajo tudi slabše poznavanje asistenčnih sistemov, kot sta denimo ABS in ESP, ki sta osnova v vsakem novejšem vozilu. "Nepoznavanje teh sistemov opazimo predvsem ob intenzivnem zaviranju, kjer večina kandidatov popusti zavoro."
Starejši vozniki zelo redko uporabljajo asistenčne sisteme. Skeptični so tudi do samodejnega menjalnika, a tisti, ki ga v svojem avtu imajo, vozijo precej bolj sproščeno.
Nekaterim starejšim kandidatom težavo predstavlja tudi sočasno kombiniranje manevra zaviranja in umikanja – večina bi se ob takšnih situacijah z vozilom le umikala, ne pa tudi zavirala. "Vsekakor je ob tem prisoten tudi strah in nepoznavanje poligona, kar se odraža s slabšo orientacijo v novem okolju ali z nezmožnostjo, da bi si navodilo neke vaje zapomnili in jo ob ponovitvah izvedli skladno s prvim navodilom," pravi inštruktor Granda.
Pri vožnji izven poligona inštruktorji opažajo, da starejši vozniki vozijo po posluhu in da slabše spremljajo instrumente za prikaz hitrosti ter vrtljaje motorja. "Pri nekaterih zaznavamo izzive pri razporejanju vozila v krožiščih in vožnji skozi krožišča, pa nezavedanje, do kam velja omejitev cone 30, težave pri bočnem in vzvratnem parkiranju, ohranjanju hitrosti in smeri vožnje ob vzpostavitvi dialoga z voznikom, prehitro vključevanje na avtocesto, zmanjšanje hitrosti, preden zapeljejo v predor, prekratko varnostno razdaljo, prehitro zaključevanje prehitevanja vozila in precej nihanj v hitrosti vožnje."
Granda ugotavlja, da le zelo redki vozniki uporabljajo napredne asistenčne sisteme, kot sta tempomat ali omejevalnik hitrosti. "Sistema za ohranjanje smeri vožnje na voznem pasu skorajda ne uporabljajo, prav tako so skeptični tudi do uporabe samodejnega menjalnika. Zanimivo pa je, da imajo vozniki, ki vozijo vozila s samodejnim menjalnikom, bistveno manj težav v prometu, so bolj osredotočeni na vožnjo in so med njo bolj sproščeni."
Končno odločitev o primernosti oziroma neprimernosti kandidata za podaljšanje vozniškega dovoljenja sprejme zdravnik – specialist medicine dela, prometa in športa. Poleg aktualnih izvidov so mu pri odločitvi lahko v pomoč tudi opažanja inštruktorja, ki jih je zaznal pri vožnji s kandidatom. Tekom let se pri starejših osebah pojavijo nekateri kazalniki, ki nakazujejo, da prihaja čas, ko morajo vožnjo prepustiti drugim.
To so kazalniki, da se odpovejte volanu
"Vozniško dovoljenje omogoča neodvisnost in samoiniciativnost ter povezanost z ostalimi generacijami," pojasnjujeta zaposleni iz Kliničnega centra za medicino dela, prometa in športa, zdravnica Sabina Dietner in psihologinja Mojca Majerle. "Opažamo, da si večkrat voznik sploh ne želi podaljšanja vozniškega dovoljenja, temveč ga v to silijo svojci – najpogosteje soproge in otroci."
"Večkrat voznik sploh ne želi podaljšanja vozniškega dovoljenja, temveč ga v to silijo svojci."
Tudi vozniška kariera se lahko predčasno zaključi. Po podatkih Dietnerjeve in Majerleve so indikatorji, da je čas, da starejši prenehajo voziti predvsem zgodnja demenca (težave s prostorsko in časovno orientacijo, težave pri izvrševanju znanih nalog, izgubljanje spominskih sposobnosti, impulzivnost oziroma čustvena nihanja in podobno), oslabljena vidno motorična koordinacija oziroma usklajevanje vida z reakcijami nog in rok, slabši reakcijski čas in odzivnost, težje ohranjanje pozornosti ...
"Pomembno je tudi, kako se počuti oseba za volanom. Ali jo je strah? Je zmedena? Ali je v zadnjem času velikokrat doživela opozarjanje na cesti s trobljenjem? Kaj o njeni vožnji menijo ožji družinski člani," o pomenu samozavesti pri starejših pravita zdravstveni delavki.
Drugi in zelo pogosti indikator je izguba vida oziroma drugih vidnih sposobnosti. "Ne zgolj ostrine vida, zaradi katere potrebujemo očala, temveč se zoži vidno polje, izgubi se sposobnost vožnje ob oslabljeni svetlobi in ne le ponoči, kot je omejitev napisana v vozniškem dovoljenju, temveč tudi v slabem vremenu, močni nevihti, megli in podobno. V takšnih primerih starejši vozniki vozijo počasi, so negotovi, ostali udeleženci v prometu jim trobijo, kar jih lahko dodatno zmede," sporočata Dietnerjeva in Majerleva.
Še en pomemben faktor je fizična oslabelost, ki se največkrat pojavi po možganski kapi. "Vemo, da je vožnja kompleksna dejavnost, ki potrebuje tudi usklajenost delovanja rok in nog pri upravljanju vozila. V takšnih primerih osebo napotimo v URI Soča, v ambulanto za voznike, kjer kandidate testirajo na Mediatesterju."
Sem gluh bolj kot top tako, da mi niti slušni aparat ne pomaga! Pa imam vožniško brez vpisanih omejitev in skoraj 1M prevoženih.
Jaz ne maram imet izpita. Med vsemi temi norci na cest..............