Avto
5776 ogledov

Spoznajte 74-letnega Nemca, ki ima prek 120 japonskih otrok

Mazda muzej
1/44
Thorsten Jochim
Vsak med njimi ima za seboj izjemno zgodbo, tako kot znamka Mazda, ki ji pripadajo.

Mazda je zanimiv posebnež med avtomobilskimi znamkami, tudi če jo primerjamo z japonskimi proizvajalci. Z letno izdelanimi okoli 1,5 milijona vozil je pravi palček v primerjavi s Toyoto ali Hondo, a navkljub svoji majhnosti in omejenim sredstvom je skozi vseh 70 let svoje avtomobilistične zgodovine vedno iskala odmevne načine, kako uveljavljena tehnična pravila postaviti na glavo, vse s ciljem izboljšanega občutka vožnje in večje izkoriščenosti izdelka.

Galerija:

1/44

Nekaj posebnega pa je tudi muzej, ki ga je Walter Frey letos spomladi odprl v Augsburgu v Nemčiji. Poleg tistega v Hirošimi, kjer je sedež znamke, je to edini muzej na svetu, posvečen Mazdi. A je “nemški” boljši, saj ima 74-letni Frey, sicer v 70. letih prejšnjega stoletja eden prvih distributerjev za Mazdina vozila v Nemčiji, v svoji zbirki celo izjemno redke modele, ki jih še uradni muzej nima. Nič čudnega, saj je Frey avte iskal skozi skoraj štiri desetletja po vseh celinah sveta, v džunglah Mjanmarja, puščavah Avstralije, prostranstvih Rusije in seveda tudi na Japonskem. Večine v Evropi niso nikdar prodajali, a med njimi je kar nekaj tudi Slovencem zelo znanih modelov, kot so različne generacije 323 in 626, pa drzni 323F ali športna RX-7 in RX-8. Ste vedeli, da je imela v Avstriji nekaj časa Mazda višji tržni delež kot Volkswagen?

Zgodba o zarjaveli klopci, ki je gostila velike ideje

Tudi če niste zapriseženi ljubitelj Mazde, ima Freyjeva razstavljena zbirka vse potrebno, da vas prevzame, saj je veliko več kot le kopica vrhunsko restavriranih avtov na kupu. Muzej je  postavljen v sto let staro in izjemno lično obnovljeno nekdanjo tramvajsko garažo v središču zgodovinskega mesta Augsburg, vsak eksponat v muzeju pa ima za seboj neko zgodbo, ki mu še precej poviša vrednost ter ga postavi v povsem nove perspektive.

Gre zelo verjetno tudi za edinstven poklon na svetu tehnologiji rotacijskega motorja, ki ga je, čeprav je bil to izum nemškega inženirja Felixa Wankla, prav Mazda razvijala najdlje in najbolje med vsemi proizvajalci. Obiskovalec se lahko dodobra prepriča, zakaj je Wanklov motor nekaj tako tehnično posebnega in zanimivega, ter kako je mogoče, da je v nekem obdobju v 70. letih Mazda večino svojih avtov prodala s tem motorjem pod pokrovom.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim
Muzej pa je hkrati tudi poklon športnemu pedigreju, vgrajenega v vsako mazdo, in ki je krono doživel z edino zmago katerekoli japonske znamke doslej na sloviti dirki 24 ur Le Mansa. Z rotacijskim motorjem, seveda.

Eden najbolj zanimivih in najmanj tehnično dovršenih eksponatov v muzeju pa je zarjavela klopca. A prav ta staremu Freyju pomeni ogromno, več kot marsikateri avto v zbirki. “Na njej je med odmori sedel Felix Wankel in razmišljal,” pojasni izvor sedala, ki so mu ga zastonj, ker je bila to zanje zgolj šara, dali pri nekdanjem razvojnem oddelku proizvajalca NSU, kjer je bil Wankel zaposlen. Za Freyja je bil genij, pa čeprav so ga mnogi, vključno s Ferdinandom Porschejem imeli veliko po zobeh.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim

Prestižni pokal in mesto na IAA

Frey ima trenutno v zbirki nekaj prek 120 mazd, vsako posebej pa je restavriral do najvišje možne stopnje. Večina izmed njih je pripravljenih, da bi se človek lahko usedel vanje in odpeljal. V muzeju jih ima predstavljenih le kako četrtino, a vsakih nekaj mesecev zbirko prenovijo in tako preskrbijo, da je vedno vredna ogleda.

Zadnje čase Frey vsako leto svoji zbirki doda po en nov avto. Kako dober je pri svojem početju, vsak po svoje pričata nedavna dogodka. Tako so imeli njegov primerek športnega in zelo redkega modela cosmo pred nekaj tedni organizatorji razstavljenega na največjem avtomobilskem salonu na svetu IAA v Frankfurtu , medtem ko je Frey za isti model poleti prejel nagrado za najlepše restavriran model na slovitem elitnem srečanju zbirateljev Concours d'Elegance . V svoji zbirki ima Frey kar tri cosmote, morda najbolj znamenit, gotovo pa najlepši Mazdin model v zgodovini. Z japonske centrale Mazde so ga pred časom skušali nagovoriti, naj jim proda nekaj rezervnih delov zanje. Ostalo je pri poskusu.

"To so kot moji otroci in niso naprodaj," ponavlja Frey, ko vodi obiskovalce med avtomobili in razlaga zanimiva ozadja, zakaj in kako jih je Mazda naredila ter s kakšnimi dogodivščinami je do njih prišel sam.

Ob teh zgodbah se odstira pogled v izredno zanimivo Mazdino zgodovino. Ko je od predelovalca plute po tragediji 2. svetovne vojne in opustošenju z jedrsko bombo v Hirošimi prešla na izdelovalca motornih trociklov. Kako jim je dodala kabino, nato pa kot nadaljno stopnjo prešla na izdelavo malih “kei” avtov (znameniti model R360). Kako je kasneje izdelala prvi pravi avto, se povezala z Bertonejem, da jim je leta 1967 oblikoval izredni model luce , pa kako je Evropo začela osvajati z modeloma 626 in 323.

In kako se je vpisala v Guinessovo knjigo rekordov z MX-5 , najbolj prodajanim roadsterjem na svetu. Ki mu v muzeju družbo dela izjemno redki MX-5 kupe , nedaleč stran pa je edini preostali primerek avtobusa na svetu z Wanklovim motorjem. “Fantastično se pelje, le na pravih obratih ga je potrebno držati, tako kot vsakega wankla.” Avtobus na 5.000 vrtljajih? Seveda!

Frey z veseljem pripoveduje dalje, kako ga je veleposlanik v Mjanmarju nadrl, ko ga je prosil za pomoč pri iskanju delov za redkega Mazdinega džipa , pa kako mu Američan, od katerega je nekoč odkupil avto, ni želel odpreti vrat, ko je prišel k njemu nekoč na obisk, saj je vedel, da mu je prodal kripo. In kako je v domu za ostarele na Japonskem obiskal inženirja, ki je zasnoval legendarnega cosmota, pa kako ju je v eunosu cosmotu, luksuznemu kupeju iz 90. let, ki je bil prvi serijski avto z vgrajeno GPS navigacijo in zaslonom na dotik, s soprogo ustavil policist ter pričel brati levite ženi, šele čez čas pa opazil, da ta sploh nima volana pred seboj ...

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim

Kaj se je zgodilo z rotacijskim motorjem?

NSU je leta 1961 prodal patent za Wanklov rotacijski motor Mazdi in še nekaterim proizvajalcem, vzporedno pa ga razvijal še naprej tudi sam. A medtem ko je Mazda motor v sledečih letih še dodatno izpopolnila ter ga debitirala leta 1967 v modelu cosmo 110 S , je za NSU njihov lastni rotacijski motor pomenil smrtno obsodbo, saj je slab serijski izdelek tovarno potisnil v finančno krizo. Sledila je znana zgodba z združitvijo štirih nemških znamk pod štiri kroge, ki jih danes poznamo z imenom Audi.

Mazda je na drugi strani v serijske avte vgrajevala rotacijske motorje s celo po tremi rotorji in turbopolnilniki. Zaton je sledil šele z naftno krizo in zaostrenimi okoljevarstvenimi standardi, vseeno pa je bila Mazda vse do leta 2012 poslednji proizvajalec na svetu, ki je izdeloval rotacijski motor za serijski avto. To je bil model RX-8. Vse od takrat se v ozadju šepeče, da bodo Japonci nekoč predstavili naslednjo generacijo rotacijskega motorja, ki bo ustrezal današnjim ostrim emisijskim standardom.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim
Muzej domuje v hali, zgrajeni leta 1897 kot garaža za mestni tramvaj. Že detaljno obnovljena stavba je prava paša za oči.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim

AZ-1 je sila redek primer malega športnega dvoseda iz začetka 90.-ih let, ki dobro izkorišča izredno nizko maso in 47 kilovatni motor. V Evropi ga niso prodajali.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim

Mazda MX-5 (v ozadju modra) je v Guinessovi knjigi rekordov resda omenjen kot največkrat prodajani roadster na svetu, a kupejevskih različic (rdeča) so izdelali le 200. Ena je našla dom v Freyjevi zbirki.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim

Avtobus z rotacijskim motorjem je eden od vrhuncev Mazdine drznosti. "Izredno lepo se pelje, le na vsaj 5.000 vrtljajih ga je potrebno držati," o edinem še preostalem primerku na svetu, ki je nazadnje prevažal otroke v Rusiji, pravi Frey. Lani je šel z njim na rajžo po Evropi, a so mu težavo povzročali Avstrijci, ki so ga želeli oglobiti, ker je imel vinjeto za osebno vozilo. Zaradi emisij ima težave tudi z lokalnimi nemškimi oblastmi.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim

Mazdina zgodovina avtomobilizma se pričenja s tem motornim triciklom GM, ki pa je že izkazoval nekaj originalnih pristopov pri gradnji vozil. "Za današnje razmere ga je zelo težko že vžgati, pri restavraciji pa sem si zlomil zob," se ob njem smeji Frey. V ozadju mali "kei" avtomobili.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim

Model luce so zrisali pri slovitem Bertoneju in je 45 let kasneje še vedno izredno lep avto. V ozadju levo model 323F, ki je Slovencem cedil sline pred 25 leti.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim
Športni cosmo je na začetku 70.ih let šokiral s svojo lepoto in zmogljivostmi rotacijskega motorja. Oznaka 110 je pomenila, da je imel motor, ki se je vrtel pri 9.500 vrtljajih, prav toliko konjskih moči. Kasneje je prišla močnejša izvedenka, skupaj so jih izdelali le 1.519. Frey ima kar tri.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim
Predstavniki malih "kei" avtov, katerih velik prodajni uspeh je Mazdi omogočil, da se je nato preusmerila v izdelavo pravih družinskih avtov za izvoz.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim
Dva športna RX-7 modela, sivi s turbo rotacijskim motorjem, zeleni brez turbine. Sivega je Mazda podarila inženirju Wanklu, vendar ni imel izpita, zato ga ni nikoli vozil. Sedaj si ga ponosno lasti Frey.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim
Eden najljubših avtov zbiratelja je pick-up z rotacijskim motorjem, ki ga je Mazda maloserijsko izdelala za svoje ameriške serviserje.

Mazda muzej | Avtor: Thorsten Jochim Thorsten Jochim
Muzej v Augsburgu je zakladnica izjemne zgodovine, tehnike, spominov in čustev.

Komentarjev 1
  • bostjan36 08:53 03.oktober 2017.

    Bolani ste s temi naslovi!