Ne izstopa, a ga ne gre spregledati

Na prvi pogled bi rekli, da tretja generacijo kiinega enoprostorca cilja na čustva kupcev, a smo, ko smo se vanj namestili in ga preizkusili, mnenje omilili. Carens je namenjen družinskim ljudem, ki cenijo prostorno notranjost in korektnost.

Beli labod

Gregor Prebil

Že krom bi razblinil dolgočasnost

Znotraj so materiali dobri, vse je dobro sestavljeno, "prepiha" med komponentami ni. Nekoliko razočara dizajn, ki ne sovpada z zunanjim videzom vozila. Črnine je preveč, pa čeprav je plastika na otip mehka. Že če bi nekaj kroma od zunaj prenesli v potniško kabino, bi bilo dovolj, da bi razbili dolgočasnost.

Gregor Prebil

Gumbov veliko, a na dosegu roke

Po drugi strani bo ureditev potovalnega prostora všeč racionalnim voznikom in potnikom. Hvalimo ergonomijo. S kombinacijo številnih, a preglednih stikal na volanskem obroču in velikih gumbov na armaturni plošči se bodo hitro spoprijateljili tudi tehnike manj vešči vozniki. Preglednost je pisana na kožo starejšim voznikom, saj se tudi sedi pregledno, dovolj velike so vse steklene površine.

Prostornost je ključ do kupcev v tem razredu vozil, in to carensu ne moremo zanikati. A stebriček so pomaknili naprej pred prednja kolesa in medosno razdaljo raztegnili za pet centimetrov, s tem pa omogočili še več prostora za noge potnikov. Sedeža spredaj sta dovolj velika in udobna tudi, ko sedimo več ur v vozilu. Zadaj so trije ločeni sedeži, sredinski je nekoliko ožji in se, ko ga poklopimo, spremeni v mizico z odlagališči za pijačo. Vsak sedež je vzdolžno pomičen, možno je celo spreminjati hrbtni naklon, pa čeprav med vožnjo v prid varnosti to ni najbolj koristno početje. Zadnje klopi se na žalost ne da podreti s potegom za ročico iz prtljažnika, kar je danes že skoraj standard.

Gregor Prebil

Prevažate lahko tudi predmete daljše od dveh metrov

Prtljažnik v klasični konfiguraciji meri 536 litrov, ko imamo v ravno dno zložene vse sedeže, največ 1.694 litrov. V carensu lahko prevažamo predmete do dolžine dobrih dveh metrov, saj se hrbtni del prednjega sopotnikovega sedeža poklopi. Prtljažnik je dobro obdelan in ima vdelana dva predala v dvojnem dnu, eden je namenjen roloju, ki pa ni dovolj trden.

Vozne lastnosti so povsem korektne, a ne posebej zanimive. Prestavna ročica šeststopenjskega menjalnika je postavljena na pravo mesto. Delo zelo dobro opravlja tudi krmilni mehanizem, ki je odziven in ponuja korektne informacije izpod koles. Volan je tako kot sedeža ogrevan, kar ni novost, morda bo komu to pozimi všeč, nam je to odvečen dodatek in še ena stvar, ki se lahko pokvari.

Na avtocesti prehitro v visokih vrtljajih

1,7-litrski turbodizelski agregat je po naši oceni boljša izbira od 1.200 evrov cenejšega bencinskega 1,6-litrskega motorja, ki je po naših izkušnjah z drugimi družinskimi modeli nekoliko len, predvsem v nizkih vrtljajih.

Dizel z najvišjim navorom razpolaga že skoraj od samega starta, kar pomeni, da se z mesta v tek požene odločno. Na žalost je 85-kilovatni motor (naročiti je moč tudi različico s 100
kilovati moči) premalo prožen in se hitro zavrti v visoke vrtljaje, kar pomeni veliko pretikanja, na avtocesti pa tudi pri 130 km/h ni med najtišjimi. Če se v službo vozite iz podeželja v mesto boste z njim brez težav porabili 5,5 litra plinskega olja na 100 kilometrov poti, ob dinamični vožnji v visokih vrtljajih na avtocesti, ali pa v mestih, lahko slednja poskoči za dva litra.