Iz Velike Britanije prihaja zaskrbljujoča vest, da se je populacija ježev na Otoku v zadnjih 13 letih zmanjšala za 30 odstotkov in po ocenah znaša le še milijon primerkov, medtem ko je še pred 50 leti po vrtovih in travnikih lomastilo 36 milijonov teh uničevalcev žuželk.
Nizozemska študija "The effect of roads and traffic on hedgehog (Erinaceus europaeus) populations" (Vpliv cest in prometa na populacijo rjavoprsega ježa) navaja, da populacija ježa na nekem območju prometa upade za 35 odstotkov, kar močno vpliva na možnost obstoja populacije na tamkajšnjem območju.
Žabe plačujejo največji davek
Podoben primer je z žabami pri prečkanju prometnic, ko se iz svojega običajnega življenjskega okoliša premikajo do mlak in jezer na parjenje, a množično poginjajo pod kolesi vozil.
Problematiko prepoznavajo tudi pri Agenciji za varnost v prometu (AVP), kjer ugotavljajo, da je samo na državnih cestah (mreža občinskih cest je še precej bolj razvejana) okoli tisoč črnih točk za dvoživke. Nekoliko problem ublažijo posebne ograje, ki usmerjajo žab čez cesto preko podhodov, ponekod so postavljeni tudi znaki, ki voznike opozarjajo na previdnost, pojavljajo se tudi akcije prostovoljcev, ki prenašajo žabe prek ceste.
Varnost je prva, ampak tudi brez povoženja gre
Vozniki smo si različni, nekateri bi raje zapeljali s ceste kot povozili žabo, drugi jih zanalašč ciljajo, da "šprica".
"Ne vem, če sem v življenju povozil več kot par žab," je za Žurnal24 povedal Jure Pohovnikar iz murskosoboškega Prometno-varnostnega centra Španik. "Takšnim živalim, ki prečkajo cesto, se je mogoče s predvidevanjem izogniti na varen način. Važno je le, da jo ne zadanemo s kolesi, sicer pa je lahko že nekaj centimetrov spremenjene linije dovolj, da z avtom zapeljemo prek nje brez posledic," pravi inštruktor varne vožnje.
"Dobro je, da na takšne točke voznike opozarjajo znaki, žal pa jih mnogi hitro spregledajo," opozori inštruktor na nezbrano vožnjo in dodaja, da je potrebno biti na odsekih, kjer je po cestišču mnogo povoženih dvoživk, previden zaradi možnosti spolzkega asfalta.
En povožen jež, velika škoda naravi
Če boste povozili ježa, bo to običajno minilo brez posledic za avto, saj bodice ne morejo predreti gume. Profesor Boris Krystufek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenija pa pojasnjuje, da ježi po prometni nesreči, četudi jo sprva preživijo, dobijo zelo hude poškodbe.
"Obe vrsti ježev sta v Sloveniji zavarovani, zato je ranjenim primerkov dolžni pomagati azili za divje živeče živali. Ježi, ki jih je prizadel promet, imajo navadno zelo težke notranje poškodbe (večkratne zlome lobanjskih kosti ipd.), zato jih moramo čimprej in čim manj stresno odnesti do veterinarja (v azil). Pogosto je najboljša rešitev evtanazija. Ježi, ki okrevajo, pa imajo po izpustu razmeroma dobro možnost, da se uspešno vključijo v naravo - uspe približno enemu od treh."
"Jež je plenilec različnih členonožcev, deževnikov in polžev, Vrtnarji ga smatrajo za koristno žival," lastnosti ježa, ki je sicer v Sloveniji prisoten kot beloprsi jež (splošno razširjen) in rjavoprsi jež (Goriška), opisuje Krystufek.
Medtem ko v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, ki sta sicer zelo prepredeni s prometnicami, izvajajo stalni monitoring nad ježi, pri nas natančnih podatkov nimamo, zato ni mogoče s podprtimi dokazi odgovoriti niti na to, ali populacija raste ali upada. Tudi zato za obe vrsti na lestvici ogroženosti živalskih vrst pri nas velja razmeroma ugodna ocena glede ogroženosti.
"Jež je domorodna vrsta, ki sodi v to okolje in pomeni zelo majhno kolesce v velikem stroju narave. Izguba enega samega kolesca morda ne pomeni veliko, kolesc pa vseeno ne moremo izgubljati v nedogled, ker bo enkrat 'obstal' cel stroj," opozarja profesor na pomen človekove odgovornosti pri varovanju živali, vključno s tistimi, ki prečijo cesto.
andrej.leban@zurnal24.si
