Mladi smo si krivi, da smo brez služb

Sama z nekajindvajsetimi spadam v tisto generacijo, ki so jim v šoli in doma vztrajno zatrjevali, da moramo biti samo pridni in vztrajni pri izobraževanju in nas bodo službe čakale. V času mojih začetkov v izobraževalnem sistemu je kot nezaslišano  veljalo, da bi se kdo s prav dobrim ali odličnim uspehom vpisal kam drugam kot na gimnazijo. Še danes se spomnim, kako je šolska svetovalka zavijali z očmi, ko je sošolka s prav dobrim uspehom naznanila, da se bo vpisala na zdravstveno šolo. Bog ne daj, kajne, da bi otroci pridobili poklic. Nekaj let kasneje je ta, bog ne daj, postalo družboslovje in humanistika. Seveda smo zadaj vsi sami krivi za napačno izobrazbo, ki ne prinaša služb, čeprav so nam vseskozi zagotavljali, da nas službe čakajo. Tudi tisti, ki so vedno ravnali po priporočilih, so za vse krivi sami. Tako so nas vse nategnili vsi, šola, mediji, starši, še najbolj pa država in ministrstva, ki vsako drugo leto zamenjajo ime in resor, a naj bi se ukvarjala z mladimi. Mladi smo krivi, da imamo vedno znova napačno izobrazbo, da nimamo rednih služb, da nimamo stanovanj, da …

No, za svojo apatijo smo si mladi krivi sami. A ko se v javnosti ali na političnem parketu pojavi kdo mlajši od trideset, je slišati, kaj pa ta ve. Mlajši nam že ne bodo solili pameti. Ko želimo pravic, smo nehvaležneži in ne poznamo medgeneracijske solidarnosti. Ampak iskreno težko je gojiti medgeneracijsko solidarnost, ko povprečna pokojnina znaša le nekaj sto evrov manj kot plača mladih, ki delamo prek pogodb, brez zavarovanja, dopusta in bolniških za 500 ali 600 evrov na mesec. Ko starejši redno zaposleni sodelavci enako delo opravljajo za nekajkrat višjo plačo. Težko je razumeti tudi, da pri pogajanjih za vstop v vlado zares štejejo le penzije in davki – no, ja pa tudi socialna kapica –, mladi pa smo le eden izmed vmesnih projektov, ki traja naslednji dve leti ali pa do zamenjave vlade. Težko je razumeti, da je v tej državi bolj pomembna njena zgodovina kot pa kaj bo z njeno prihodnostjo, njenimi mladimi. A verjetno je to jasen znak, da si bomo morali sami zagotoviti, da naša izobrazba ne bo napačna ter da bomo imeli službe in stanovanja. Tukaj ali pa tam, kjer vsega ne bomo krivi sami.