Slovenija
16 ogledov

Partnerji pritiskajo na zavore

rdeča luč Shutterstock
Protikrizni paket. Pogajanja se nadaljujejo, čeprav sta reformi že v DZ. Nasprotovanja. Veto in grožnja z referendumom za dva od petih ukrepov.

Odločitev vlade, da sprejme pokojninsko reformo in reformo trga dela ter ju neusklajeni pošlje v obravnavo državnemu zboru (DZ), lahko spremeni – tudi zaostri – pogajalski jezik, je dejal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Pravi, da bodo pogajalci postavljeni pred dejstvo, da se lahko pogovarjajo samo o zakonih v taki obliki, kot so.

Proti obravnavi neusklajenih zakonov v parlamentu so tudi v opoziciji. Predsednik vlade Janez Janša je napovedal, da bodo obema opozicijskima strankama zakone predstavili posebej. Socialnim partnerjem pa je obljubil, da bo, če zakoni do obravnave v DZ ne bodo usklajeni, sklical nov sestanek Ekonomsko-socialnega sveta, koalicije in drugih povabljenih. Če bodo referendumi, pa je že napovedal sestavljanje rezervnega scenarija, tudi s prošnjo za finančno pomoč.

 

Ključnih pet reform

Evri | Avtor: Shutterstock Shutterstock
Proračuna. V obravnavi v državnem zboru sta proračuna za leti 2013 in 2014. Sindikati nasprotujejo zmanjševanju mase plač za pet odstotkov. Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je zato že napovedal proteste.

Znižanje. Sindikati opozarjajo, da jih je vlada zaobšla, zmanjšala maso plač, ne da bi se o znižanju plač v javnem sektorju pogajali, če nameravajo zmanjšati število zaposlenih, pa bi se morali pogajati o kadrovskem načrtu. Opozorili so tudi, da bi se s selektivnim zniževanjem plač podrla ravnokar odpravljena plačna nesorazmerja. Minister za javno upravo Senko Pličanič jim je že dejal, da “znižanje plač bo”, zdaj pa je najbolje, da se “usedemo in dogovorimo, kako”. S proračunom se ne strinjajo niti v koalicijskem Desusu, saj nasprotujejo zamrznitvi pokojnin. Pravnik Miro Cerar je sicer povedal, da ustavno sodišče zaradi morebitnih neustavnih posledic referenduma o proračunih verjetno ne bi dovolilo.

 

upravna stavba NLB | Avtor: Pixsell Pixsell
Slaba banka. Zakon o ukrepih za stabilnost bank oziroma o slabi banki sta ustavila veto državnega sveta in pobuda za referendum, ki jo je Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) pospremil s 3.000 podpisi.

Strah. “Zakonu nasprotujemo, ker se bojimo, da lahko pod ta zakon uvrstijo veliko deležev podjetij v naši dejavnosti,” je pojasnila sekretarka sindikata KNG Sonja Kos. Bojijo se, da bodo podjetja, ki še ustvarjajo dodano vrednost in dobičke, na hitro prodali, s tem pa ogrozili delovna mesta. Čeprav ocenjujejo, da bo zakon težko spremeniti tako, da bi zagotovil primeren kompromis zanje in za vlado, so se pripravljeni pogovarjati. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je dejal, da lahko pobudo umaknejo tudi po začetku zbiranja podpisov. Kosova pa opozarja, da je sprememba zakona mogoča šele po objavi v uradnem listu, z začetkom zbiranja podpisov pa je objava ustavljena.

 

DRŽAVNI SVET | Avtor: Dejan Mijović Dejan Mijović
Državni holding. Zakon o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga je ustavil že veto državnega sveta, Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) pa je zbral tudi 3.900 podpisov in v državni zbor vložil pobudo za razpis referenduma.

Dogovor. “Glede na dostopne podatke ugotavljamo, da je Slovenski državni holding obsojen na razprodajo zaradi dolgov, ki jih prevzema s podjetji,” je dejal podpredsednik sindikata SDE Branko Sevčnikar. Bojijo se, da bo pozitiven tok denarja iz energetike preusmerjen v plačilo dolgov drugih podjetij, namesto da bi šel za razvoj energetike. “Želimo si, da energetika ne bi bila vključena v holding,” je poudaril. Pričakuje, da jih bo vlada povabila na pogovor. Pobudo za referendum bi umaknili, če bi z vlado sklenili dogovor o spremembi zakona po njegovem sprejemu. Če tega ne bo, pričakuje referendum.

Protestni shod upokojencev | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Pokojninska reforma. Pogajanja o pokojninski reformi še potekajo, a jo je vlada vseeno poslala v državni zbor. Sindikati opozarjajo na neustreznost ureditve za starejše brezposelne, tiste, ki so začeli delati pred 18. letom, in ženske. O reformi ni dokončnega soglasja niti v koaliciji.

Pogajanja. “Vlada dela veliko napako in podcenjuje sindikate,” je v torek, preden je vlada  potrdila pokojninsko reformo in jo poslala poslancem, dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Na srečanju Ekonomsko-socialnega sveta s koalicijo jih je sicer vlada mirila, da je za pogajanja na voljo še šest tednov, minister za delo Andrej Vizjak pa jim je že obljubil, da bodo reformo lahko spreminjali z dopolnili. Tudi opozicija obžaluje, da je vlada reformo v parlament poslala neusklajeno, vlada pa jim je obljubila predstavitev reforme. V koalicijski Državljanski listi pa si želijo, da reforma ne bi diskriminirala ljudi z visoko izobrazbo.

 

Delavci na strehi | Avtor: Špela Mohorič Špela Mohorič
Reforma trga dela. “Rdeča nit pogajanj je, kako odpustiti delavce,” je bil neposreden Jani Ulaga iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Delodajalci zakonu nasprotujejo, ker naj bi bil še slabši od obstoječega, sindikati pa se bojijo, da ob večji fleksibilnosti ne bi zagotavljal dovolj varnosti.

Oboji proti. Tudi reformo trga dela je vlada v sprejemanje poslala brez soglasja socialnih partnerjev. Predsednik DZ Gregor Virant je, ker reforme ne podpirajo ne delodajalci ne sindikati, dejal, da je ob nesoglasju “ne bo imelo smisla sprejeti”. Dodal je, da je nesmiselno birokratsko omejevati zaposlovanja za določen čas. Če zakon ne bo omogočal dovolj fleksibilnosti, ga v koalicijski Državljanski listi ne bodo podprli. Jože Smole iz združenja delodajalcev je pojasnil, da bi morala reforma omogočiti, da bi lahko delodajalci število zaposlenih prilagajali trgu, delovni čas in razporeditev zaposlenih pa delovnemu procesu. Andrej Zorko iz ZSSS pa je poudaril, da ob večji prožnosti ne morejo pristati na krajše odpovedne roke, nižje odpravnine in nižja nadomestila ter zahtevajo ukrepe za zmanjševanje segmentacije trga dela.

Komentarjev 2
  • mirko 11:11 18.oktober 2012.

    Daj konkretno povej vsem forumašem in bralcem, kako si ti predstavljaš, da bo vlada ustvarjala delovna mesta ? Ali si mislil tako, kot je nekoč počel Kardelj, ko je šel na politični govor v neko mesto in ugotovil da mora ...prikaži veča tam odpret tisoč delovnih mest in naslednji dan so že začeli gradit tovarno ? To je bila tako imenovana "dogovorna ekonomija". V tržnem sistemu pa tega več ni, ker nima podlage v ponudbi in povpraševanju (glavna tržna zakonitost). Vlada lahko oblikuje samo sistem, v katerem je gospodarstvo vzpodbujano k širitvi in odpiranju novih delovnih mest. No, vzvodov ima dosti, ampak so v današnjem času zelo omejeni pri uporabi le teh iz več razlogov. Prvo je proračunski deficit, pa svetovna ekonomska kriza (upadanje povpraševanja-potrošnja), drago zadolževanje in še bi lahko našteval. Druge rešitve ta vlada nima, kot da se nekaj privarčuje pri javni porabi in se pametno vlaga v vzpodbujanje gospodarstva. Pri tem slednjem je pa res, da ta vlada ne zna dobro razmišljati kako in

  • dragec 08:41 18.oktober 2012.

    Niti enega reformnega zakona ni, ki bi podpiral oživitev gospodarstva, novih delovnih mest - samo zmanjšaj - stiskaj - krči - uniči - ...Kaj je v enem letu pametnega predlagaj ulizani Radovan?