V zraku bo prisoten cvetni prah leske in jelše, v Primorju tudi cvetni prah cipres. Na cvetni prah alergičen vsak šesti Slovenec.
V pomladanskih mesecih je v zraku veliko cvetnega prahu, čeprav nas lahko preseneti že veliko prej, odvisno od tega, kako mrzla je zima: "V celinskem delu Slovenije se s toplim vremenom povečuje količina cvetnega prahu," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer vam je od lani na voljo spletni dnevnik cvetnega prahu, kot pomoč za lažjo prepoznavo simptomov.
"V zraku bo prisoten cvetni prah leske in jelše, v Primorju tudi cvetni prah cipres. Obremenitev zraka bo odvisna od nestanovitnega vremena," se glasi trenutna, tridnevna napoved NIJZ, kjer dodajajo, da je v nižinah v suhem vremenu pričakovati nizko do srednje visoko obremenitev z lesko in jelšo: "V Primorju bo v zraku poleg leske in jelše tudi alergeni cvetni prah cipresovk. Burja bo v začetku vikenda znižala obremenitev zraka. Ponovni dvig obremenitve pričakujemo v nedeljo," so zapisali.
Vsak šesti Slovenec ima alergijo na cvetni prah
Sicer imajo bolniki največkrat težave z zgornjimi dihali; zaradi alergijskega rinitisa, ki je alergijsko vnetje nosne sluznice. Temu se pridruži še alergijsko vnetje očesnih veznic in obnosnih sinusov in težave so tu. Kot pojasnjujejo na NIJZ, najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom starosti.
Cvetni prah sproži seneni nahod
Od prvega dokaza povezave med senenim nahodom in cvetnim prahom je preteklo več kot 140 let. Vloga cvetnega prahu pri nastopu alergijske bolezni je trdno dokazana in potrjena s številnimi raziskavami.
"Cvetni prah je sprožilec senenega nahoda, pelodne astme in je povezan z nastopom oralnega sindroma. Z vzpostavitvijo merilnih mrež po celi Evropi in standardiziranjem protokolov za merjenje cvetnega prahu v zraku smo pridobili dragoceno orodje za epidemiološke in klinične raziskave, v prvi vrsti pa za informiranje javnosti o pojavljanju alergenov v zraku. Še vedno namreč velja, da je izogibanje alergenom, ko je mogoče, najboljša preventiva. Obremenitev zraka kažejo veliko geografsko, časovno in klimatsko variabilnost, ki je tako velika, da leto dni dolge meritve ne omogočajo nikakršnih napovedi," je pojasnila Andreja Kofol Seliger z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki dodaja, da te sprembe alergenov v zraku nastajajo v glavnem zaradi človeka.
Poseg človeka v okolje
Shutterstock
"Obsežne monokulture gojenih rastlin (rž, oljna repica, oljka ..), v mestih kopičenje istovrstnih visokoalergenih vetrocvetnih dreves tik ob stanovanjskih zgradbah in šolah, spremembe namembnosti površin, povečajo izpostavljenost nekaterim vrstam cvetnega prahu, pojavijo se lahko tudi nove alergene vrste. Alergenost cvetnega prahu se iz leta v leto spreminja. Enaka količina cvetnega prahu lahko vsebujejo tudi desetkrat več alergena. Alergeni potecial zrn, ki se sprostijo v zrak, določata dva istočasna procesa, na katera močno vplivajo tudi vremenske razmere: razvoj prašnic in zorenje cvetnega prahu v prašnicah, ki potekata istočasno. S preprosto tehniko sledenja cvetnemu prahu v zraku lahko približamo znanja s tega področja tudi mladim," je dejala Kofol Selingerjeva.
Rastna doba rastlin vse daljša
bralka
Podatki ARSO kažejo, da se je podnebje v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo. Povprečna temperatura zraka je v obdobju 1961–2011 naraščala s trendom okrog 0,33 °C na desetletje, pri čemer je trend na vzhodu države v splošnem nekoliko večji kot na zahodu.
"Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na daljšanje dolžine letne rastne dobe. Ob daljši rastni dobi pričakujemo tudi zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak. Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom vplivajo tudi spremembe v drugih vremenskih in podnebnih vzorcih, kot so trend podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in posledično moča ter vročinski valovi," je navedla meteorologinja na agenciji za okolje
Tanja Cegnar.
Preberite še:
dezurni@zurnal24.si
