Statistični urad je izračunal, da je bila gospodarska rast v lanskem letu 2,6-odstotna.
Gre za prvo oceno, če bo ta izračun obstal, pa se prihodnje leto obeta odmrznitev precejšnjega dela pravic, ki jih je zamrznil Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf). Tako se obeta višja denarna socialna pomoč, pomoč ob rojstvu otroka za vse, višji otroški dodatki in pet dni več plačanega očetovskega dopusta.
Izračun, ki so ga državni statistiki pripravili danes, temelji na četrtletnih podatkih, avgusta pa bodo pripravili oceno, ki temelji na bolj podrobnih podatkih in ta bo relevantna za odmrznitev pravic iz Zujfa. Lani je na primer prišlo do razlike 0,1 odstotka, kar bi v primeru znižanja pomenilo, da se ni izpolnil pogoj za odmrznitev pravic, ki je za večino pravic, da rast BDP preseže 2,5 odstotka.
Rast oziroma padec BDP po letih v odstotkih
Javni sektor: ne bo več omejitev, ampak denarja tudi ne
Če bo izračun tudi po bolj podrobnih podatkih pokazal, da je rast višja od 2,5 odstotka, bodo zadovoljni zaposleni v javnem sektorju. Konec bo omejitev zaposlovanja, prepovedi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega dela, omejitev sklepanja pogodb o izobraževanju, omejitev števila dni letnega dopusta in prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za zaposlitev. Tudi za vse te določbe velja, da se bodo sprostile šele z letom 2016, na ministrstvu za javno upravo pa že opozarjajo, da se bodo proračunski uporabniki morali držati svojih finančnih načrtov. Marsikje tako že imajo odobrene zaposlitve, a ne denarja za plače.
Odmrznil se bo tudi peti razred za državne štipendije, pomoč ob rojstvu otroka ne bo več vezana na cenzus, prav tako ne dodatek za veliko družino, za nadomestila ne bo več veljala omejitev dvakratnik povprečne plače, ampak bodo lahko do 2,5-kratnika, starševsko in očetovsko nadomestilo pa ne bo več znižano, (zdaj je znižano na 90 odstotkov).
Hja, ja ali pa ne. Namreč te večje plače pomenijo, da denar kroži, večina nas komaj shaja iz meseca v mesec in vsak presežek iz plač bo šel v trgovine neposredno, ne na prazen bančni račun, trgovina dobi denar in… ...prikaži več ne rabi razmišljati o odpovedih, ti spet trošijo, .... bistven problem je pri bankah, ki ne opravljajo sploh svoje funkcije, denar ne kroži, pa pri korupciji, potrebujemo čisto nove zakone in mehanizme, ... Predvsem bolj informacijsko podprto kontrolo. Zame je nesprejemljivo, da neka firma leta ne plačuje prispevkov zaposlenim, formalno pa jih odvaja. Država torej na papirju dobiva denar, dejansko pa ne. Kako je možno, da tega ne opazijo?? Kako je potem možno, da neka dovolj pokvarjena računovodja tudi po par sto tisoč evrov olajša bilo državne inštitute (kar vem so imeli take probleme celo na npr. sodstvu in policiji) bilo privatnike ... pa nihče tega ne opazi. Nisem knjigovodja ali ekonomist, ampak nekaj ne štima s sistemom, kjer je 1+1=10, pa, da nihče tega ne opazi. Itn it
Ne nujno. Če imaš dovolj blesar narod, odlična formula je skupina fanatikov + razočarani abstinenti od volitev ... lahko nek tiran pride čisto demokratično na oblast in ukine demokracijo. Hitlerju je začetna faza na primer uspela povsem demokratično. Potem je… ...prikaži več demokratično ukinil demokracija, naprej pa se ve kakšna je bila zgodovina. Ker pa ljudje ne poznajo zgodovine, so praviloma ignoranti, .... je pač človeški rod preprosto povedano obsojen na ponavljanje zgodovine.
Če je rast 2.6% je ravno prava , da se bo BDP približal takšni masi , ki bo zagotovila , da bo proračun samo še 1 % v zgubi. Vse dokler se ne uravnovesi proračun v NULO in ne v… ...prikaži večv -3% , se nobena postavka proračuna ne sme zvišati - nobena . Se pravi , če bo rast še drugo leto takšna , smo na konju ob enaki porabi proračunskih sredstev in se bodo lahko v letu 2017 dogajale te uskladitve. Uskladitev da , ampak samo za vrednost inflacije. .