Slovenija
183 ogledov

Arbitraža: Resnih zaostritev si državi ne moreta privoščiti

piranski zaliv piran morje Žurnal24 main
V četrtek bo predsednik arbitražnega sodišča predstavil razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Slednja odločitve arbitrov ne namerava spoštovati.

Arbitražno sodišče bo določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Bolj kot vsebina pa je v dneh pred razglasitvijo odločitve sodišča, vprašanje izvedbe.

Sodišče s slovenskim in hrvaškim arbitrom je začelo delati aprila 2012, junija 2015 je prišla napoved, da bo sodba razglašena konec leta. Sledil je zaplet - Hrvaška je objavila prisluhe dogovorov med slovenskim arbitrom Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik, zaradi katerih je Hrvaška nato izstopila iz arbitražnega procesa in odstopila od arbitražnega sporazuma.

Arbitražno sodišče je nato odločilo, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum, vendar ne v taki meri, da bi bilo potrebno delo sodišča prekiniti. Kljub temu Hrvaška vztraja pri stališču, da je iz arbitražnega sporazuma izstopila in da zanjo odločitev sodišča ni zavezujoče.

Država s tem izkazuje svojo kredibilnost

Slovenska stran medtem poudarja, daje potrebno odločitev spoštovati, ne glede na to kakšna bo, saj sta se državi k spoštovanju odločitve zavezali s podpisom arbitražnega sporazuma. "Sam koncept arbitraže predvideva, da strani sprejmeta odločitev in jo spoštujeta ter uresničita. Če te odločitve državi ne bosta sporočili, bosta v svet poslali določeno sporočilo vezano na svojo kredibilnost in zavezanost spoštovanju mednarodnega prava, ki naj bi urejal mednarodne odnose," pravi analitik Klemen Grošelj. 

"Je pa tudi res, da danes živimo v času, ko je spoštovanjem mednarodnega prava in norm vedno manjše in predmet različnih interpretacij. Bo pa odločitev postala tudi predmet, če že ni sedaj, notranjepolitičnih diskusij v obeh državah," dodaja Grošelj.

Sancin: Argumenti Hrvaške so na trhlih nogah

Predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti profesorica Vasilka Sancin je v pogovoru za STA opozorila, da so argumenti Hrvaške glede odločitve za enostranski odstop od arbitražnega sporazuma na trhlih nogah, za zagotovitev spoštovanja razsodbe pa bo ključna vloga Evropske unije. Slovenija naj bi imela pri tem že zagotovljeno podporo držav Beneluksa. Stališče, da je treba arbitražo spoštovati, naj bi po neuradnih informacijah podpirala tudi Nemčija.

Formalnih mehanizmov, ki bi državo prislili v spoštovanje odločitve, ni

"Formalnih mehanizmov, ki bi Hrvaško prisilili v spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča, praktično ni, so pa neformalni, skozi katere lahko mednarodna skupnost, v tem primeru predvsem Evropska komisija in nekatere države članice EU prispevajo k izpolnitvi odločitve arbitražnega sodišča," pravi Grošelj, ki sicer meni, da odločitev na koncu implementirala. "Ni pa nujno, da bo to zelo v kratkem in bo zato potreben določen čas in ustrezna politična klima v obeh državah. V svetu poznamo primere razsodb, ki so bile implementirane tudi več let po sprejetju formalne odločitve. "

Kako bo prevzemanje jurisdikcije potekalo v praksi, bo tudi "stvar političnih odločitev", meni Sancinova. Pričakuje pa, bo predaja nadzora na določenih spornih območjih potekala koordinirano, ne da se bo Slovenija z enih območij umaknila, na drugih pa ne bo prevzela nadzora oz. ne bo začela izvrševati jurisdikcije. Manj naj bi bilo pri izmenjavi določenih evidenc, na primer zemljiških knjig, ker sta imeli državi že tako ali tako vzpostavljene dvojne zapise.

"Resnih zaostritev si državi ne moreta privoščiti"

"Do določene zaostritve na meddržavni politični ravni mislim, da bo prišlo, ne pričakujem pa resnejših zaostritev, saj si tega obe državi praktično ne moreta privoščiti oziroma glede na zaostrovanje geopolitičnih razmer na jugu Evrope in še posebej Balkana jima to tudi ne bi smelo biti v interesu," pravi Grošelj. "V najslabšem primeru bomo priča še enemu neuspehu, pri čemer pa se morata obe državi zavedati, da bo rezultat arbitraže neizogibna podlaga kakršnegakoli reševanja mejnega vprašanja v prihodnje."
 

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 15
  • Epp Core 12:21 29.junij 2017.

    Ne razumem zakaj z italijo imamo ravno črto potegnjeno iz debele rtiča in s hrvati bi morali imeti namesto ravne črte "trikotnike" za mejo. Tudi koper se nahaja v tržaškem zalivu in ?

  • Harrison 06:59 29.junij 2017.

    Narod je zajeban kolikor se mu pustiš. Je pa res, da imamo mi same pepčke na položajih, ki doma sesajo in pomivajo posodo.

  • kapibara 06:20 29.junij 2017.

    Ni panike ! Ima Ruski medved sankcije od EU, jih no pa dobila še ena nepomembna lipa njihova -merklca je že dala komentar v to smer :-)