Slovenci z revolucionarno rešitvijo vodilni v svetu

Podjetje Sinergise je zmagalo na mednarodnem tekmovanju Copernicus Masters, ki ga organizira Evropska vesoljska agencija (ESA). S svojo rešitvijo Sentinel Hub so skrajšali čas za prikaz in uporabo satelitskih posnetkov z nekaj ur na le nekaj sekund. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Grego Milčinskim.

Kako je prišlo do ideje za Sentinel Hub?  
Že vrsto let delamo s satelitskimi podatki za ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za okolje in prostor. Ukvarjamo se s prostorskimi informacijami, ki temeljijo na ortofoto ali satelitskih posnetkih. Veliko delamo v Afriki, kjer imajo države zelo malo podatkov. Gana, na primer, je velika prek 238.000 kvadratnih kilometrov, a za 90 odstotkov površine nimajo skoraj nobenih podatkov. Ti so na razpolago za glavno mesto in še nekaj drugih večjih mest.

Ko so v sklopu projekta Copernicus objavili Sentinel, ki je obljubljal vsak teden nov posnetek celega sveta – sicer ne super resolucije, a dovolj dober za večino primerov – smo začeli razmišljati, kako bi jim lahko te podatke ponudili na enostaven način. Videli smo, da je tega preveč in da bi potrebovali več deset računalnikov, ki bi neprestano mleli slike, da bi dobili želene informacije. Zanimalo nas je, kako bi to optimizirali in prišli na idejo Sentinel Huba.

Po spletu srečnih naključij sem se na eni od konferenc s predstavnikom Amazona pogovarjal o ideji in predlagal, da bi jo poskušali skupaj izvesti. Dali so nam na voljo osnovno infrastrukturo in ko smo zadevo naredili, je izpadla še veliko bolje, kot smo računali in kar naenkrat je bilo to uporabno ne samo za naše stranke, ampak za cel svet.

Rezultat smo pokazali ESA, kjer so bili navdušeni. Satelitskih podatkov je toliko, da jih do sedaj še nihče ni bil sposoben pogledati vseh. Gledali so le posamezne koščke. Nam je z nekaj pametnimi triki uspelo narediti dostopen celoten arhiv podatkov, ki se sproti osvežuje. Aplikacijo za vpogled smo dali brezplačno na voljo javnosti. Z njo so zadovoljni tudi v Evropski komisiji, ki je v projekt Copernicus investirala več miljard EUR, rezultati pa so do tega trenutka ostali skriti. Počasi je projekt rasel in pričakujemo, da bo čez dve leti tako velik, da se bomo ukvarjali pretežno samo s tem. 

Anže Petkovšek

Kako je prišlo do stika z ESA?
Z ZRC SAZU smo pripravljali projekt za ESA, kjer smo se ukvarjali s satelitskimi podatki, a ne v takem obsegu. Ko smo jim predstavljali ta projekt, smo jim mimogrede pokazali še našo idejo Sentinel Hub. Bila jim je zanimiva, hitro so našli sredstva in naročili prototip. Za nas je bilo bolj kot denar pomembno to, da je ESA izrazila zanimanje za projekt. Nad našo rešitvijo so navdušeni in nas na široko promovirajo.   

Dostop imate do podatkov s satelitov, ki jih ima ESA.
Najprej smo naredili aplikacijo nad podatki z ESA satelitov, ki so že sami zase presežek, če pogledamo z vidika brezplačnih podatkov. S tem, ko smo naredili nekaj za Sentinel, smo naredili nekaj dobrega tudi za Evropsko komisijo, ki je prav tako začela širiti glas o nas. Potem smo naredili še podporo za ameriški LANDSAT, ki je podoben Sentinelu, a malce starejši, nudi pa desetletja zgodovine.

Začeli smo se pogovarjati s komercialnimi ponudniki, ki imajo visokoresolucijske podatke. Planet Labs na primer bodo vsakodnevno osvežili podatke za cel svet, Airbus Defence and Space ima zelo natančne satelite. Vsak vir predstavlja drugačen set uporabnikov. Uporabnikom tako lahko pokažemo del informacij na brezplačnih podatkih Sentinela, bolj natančne podatke pa je treba kupiti, kar lahko storijo prek nas. Velika podjetja so ugotovila, da bi lahko s takim sistemom svojim uporabnikom ponudili enostaven dostop. Prek aplikacije, ki je dostopna vsem, so trenutno na voljo podatki s Sentinela, kmalu pa bomo dodali še LANDSAT. 

ESA namerava prihodnje leto izstreliti še en satelit. Kaj to pomeni za vas?
Za nas to pomeni še enkrat toliko podatkov, kar je izredno zanimivo. Zdaj pridejo podatki – odvisno, kje na Zemlji si – v štirih do desetih dneh. Lahko pa, da je takrat oblačno in rezultati niso dobri. V Sloveniji imamo s tem še kar srečo, na Škotskem ali Irskem pa je že slabše. Dvakrat več podatkov tako pomeni dvakrat večjo možnost za kvalitetne podatke. Pri plačljivi storitvi – npr. za stranke iz kmetijstva – je uporabnost podatkov pomembna. Mi sicer ne moremo biti odgovorni za kvaliteto podatkov, kar tudi jasno povemo. A naša storitev je bistveno bolj uporabna, če je podatkov več. Ko bo ESA izstrelila še en satelit, bo zadeva zares zanimiva, ker bodo podatki v Evropi v večjem delu dosegljivi vsake tri dni, kar pomeni, da lahko spremembe resnično spremljaš skoraj v realnem času. 

Kaj še lahko naredite na tem področju?
Tukaj je praktično neskončno možnosti. Kar smo sedaj naredili, je šele začetek. Dobili smo možnost za vpogled v svetovno bazo podatkov, ki je vsak teden osvežena, kar je super osnova za nadaljnje korake, kot so machine learning (strojno učenje), image recognition (prepoznavanje slik), itd. Ko je na razpolago toliko podatkov, ni dovolj oči, da bi vse to pregledali. Vse se razvija v to smer, da gre za avtomatizirano procesiranje in opozarjanje o opažanjih.

V ZDA deluje start-up, ki napoveduje količine posevka koruze in posledično ceno le-te. Možno je prepoznavanje varnostnih tveganj. Mi delamo z Evropskim satelitskim centrom, ki za celo Evropsko unijo (EU) ocenjuje varnostno situacijo izven njenih meja. Spremljamo lahko od širitve in gradnje novih letališč v Rusiji in Aziji, kar lahko nakazuje na vojaške aktivnosti, do prometa ladij v posameznih delih pristanišč, za katere se ve, da so vojaški. Opaziti se da gradnjo novih otokov v Južnokitajskem morju. To so primeri, za katere se informacije potrebuje takoj.

Imamo stranke v Afriki, ki vodijo kataster stavb. V Sloveniji je procesno urejeno, da vemo, kje so nove gradnje, v Afriki pa je velika večina gradenj nezabeleženih, ministrstvo pa želi vedeti, kje so. Mi jih lahko s pomočjo satelitskih posnetkov o tem obveščamo. Strankam v kmetijstvu pokažemo stanje rastlin, v naslednjem koraku pa jim lahko pokažemo, kje je treba dodatno namakati zemljo, kje več pognojiti. Neomejeno možnosti je, kako se ti podatki uporabljajo. To tržišče je popolnoma novo in mi imamo sedaj priložnost, da se na njem pozicioniramo kot vodilni na trgu. 

Anže Petkovšek

Začeli ste z nepremičninskimi in kmetijskimi rešitvami. Z novimi rešitvami za te stranke ponujate dodatne možnosti.
Polovica strank že uporablja to storitev. V Gani recimo preprosto za to, da končno dobijo podatke. Na Hrvaškem ministrstvo za kmetijstvo to uporablja za kontrolo kmetijskih subvencij, tako kot tudi na Škotskem, kjer na novo postavljamo sistem za kmetijstvo. To je dodana vrednost za obstoječe naročnike. Deset let smo delali z deset do dvajsetimi strankami. S Sentinel Hubom pa smo dobili par sto novih strank v nekaj mesecih. 

V Sloveniji sodelujete med drugim z ministrstvom za kmetijstvo, kjer uporabljajo vaše aplikacije za GERK (Grafična enota rabe kmetijskih gospodarstev, kontrole na terenu, kontrole z daljinskim zaznavnanjem, ipd.), z ministrstvom za okolje in prostor, ki uporablja vašo aplikacijo za upravljanje z nepremičninami. Vaše delo je tudi spletni atlas Geopedia.si. So osvojili tudi vašo novo storitev?
Ne ravno ... Pri nas smo malo bolj konservativni. Je pa tudi res, da imamo v Sloveniji dokaj dobre podatke in da je Slovenija majhna. Na Geodetski upravi uporabljajo našo storitev, ko potrebujejo sveže posnetke. Ni pa za njih to tako velika dodana vrednost kot na Hrvaškem ali recimo v Gani. 

Vaše programske rešitve uporabljajo med drugim v državah nekdanje Jugoslavije, v Azerbajdžanu, Moldaviji, Gani, Tanzaniji, na Mauricijusu, Škotskem, v Franciji, Angliji, na Češkem.
Nekateri projekti so že zaključeni in trenutno nismo direktno aktivni, npr. v Angliji in Franciji. Ostale stvari pa so še vedno v teku. Večina naših storitev je takih, da so bistvene za državo in se posledično vsako leto nadgrajujejo. Do zdaj so bile naše stranke večinoma državne ustanove.

Kako pride do sklenitve posla v Gani, Nigeriji ali Tanzaniji?
Nigerija je bila zanimiva, saj so nam kar prek elektronske pošte sporočili, da so na naši spletni strani videli, kaj ponujamo in bi to radi kupili. Takšne pošte običajno ne jemlješ ravno resno, sploh če je iz Nigerije. Vseeno je nisem izbrisal in povabili so me na sestanek. Zaradi previdnosti sem vabilo sprejel ob pogoju, da mi sami plačajo letalsko karto. In so mi jo. Šel sem in se je razvil projekt.

V Gani smo se skupaj z Airbus Defence and Space prijavili na javni razpis, to je najbolj pogost način, ko sodelujemo v okrilju velikih integratorjev. V Azerbajdžanu pa nas je lokalno podjetje obvestilo o razpisu in predlagalo partnerstvo, kjer smo bili nosilec projekta mi, oni pa naš partner. 

Anže Petkovšek

Imate mogoče kakšno zanimivo izkušnjo iz teh držav?
Veliko stvari je presenetljivih. V Afriki je tako, da dokler ne plačajo prvega računa, tudi če imaš pogodbo, ne veš, ali projekt res je ali ne. V Azerbajdžanu nas je presenetil nivo birokracije in kako zahteven naročnik so, sploh glede na njihov nivo razumevanja problematike. Podobno v Moldaviji, kjer posledično ure in ure porabimo za pogovore ...

Vsaka država je nekaj posebnega. Na Škotskem nas je presenetilo to, kako so razumevajoči. Roki projektov so se prestavili zaradi njihovih zamud in prvo vprašanje z njihove strani je bilo, kaj narediti, da to ne bo negativno vplivalo na naš denarni tok.

V Nigeriji se grozno zamuja. Dogovoriš se za sestanek ob desetih, kar pomeni zgolj to, da ga pred deseto zagotovo ne bo. Ali bo ob pol enajstih ali štirih popoldne, pa ne veš. Prideš tja in čakaš, kar se njim zdi popolnoma normalno. Popolnoma normalno jim je bilo tudi, da so me klicali in rekli, naj naslednji dan pridem na polurni sestanek v Nigerijo. Težko smo jim dopovedali, da za takšno pot izgubim tri dni in da bi bil Skype povsem dobra alternativa. Ko sem bil tam, mi je minister ponujal ženo, oziroma kar dve, zgolj zato, ker sem nosil njihova tradicionalna oblačila. 

Ste kdaj za tujce razvijali kakšno storitev in pri tem pomislili, da bi se kaj takega dobro obneslo tudi pri nas in ste to potem na ministrstvih, s katerimi sodelujete, to tudi predlagali?
Mi smo svoj posel in znanje ustvarili v Sloveniji. Ustvarili smo dobre rešitve in jih uspešno prenesli v tujino. Med delom v tujini pa smo naredili tudi nekaj novih stvari, ki bi bile uporabne tudi pri nas. Na ministrstvu za kmetijstvo smo jim novosti dodali brezplačno, v zahvalo, ker so nam pred leti sploh dali priložnost in v znak dobrega sodelovanja. Ni pa vedno tako, nekatere naše rešitve v tujini so mnogo boljše od tega, kar uporabljamo v Sloveniji ... 

Anže Petkovšek

Zanimivo pa je, da imate težave z iskanjem primernega kadra.
Mi iščemo dobre razvijalce programske opreme. Zdi se, da jih resnično primankuje v Sloveniji. Nekaj časa smo mislili, da je to, kar delamo, nezanimivo in da ljudje zaradi tega ne pridejo. Ko smo osvojili nagrade, se malo več pojavljali v medijih, smo upali, da se bo spremenilo. Pa ni tako. V zadnjih dveh mesecih smo dobili eno samo prijavo za programerja. V tem letu smo poskusili vse, od head huntinga, oglasov, do Facebooka in časopisov. S head huntingom smo sicer dobili precej kandidatov. A od nekaj deset smo jih na razgovor povabili komaj nekaj, zaradi kvalitete prijav, in zaposlili samo enega. Še vedno ne vem, ali je problem v nas ali pa je res nekaj narobe v Sloveniji s tem kadrom.

Bodisi jih ni ali pa so popolnoma zasedeni. Programerji so sicer sami po sebi taki, da neradi menjajo službe. Tistim, ki prihajajo direktno s fakultete, pa pogosto primanjkuje strokovnih osnov in delovnih navad, da bi si znanje pridobili ob delu. 

Kaj pričakujete od leta 2017?
Predvsem upamo, da bomo dobili dovolj ljudi, da naredimo vse to, kar si želimo. Radi bi zaposlili še vsaj deset ljudi. Sredstev imamo dovolj. Potenciali so ogromni, tako pri osnovnih storitvah, ki jih ponujamo, kot tudi pri novostih. Zanimiva bi bila strateška povezava s kakšnim od večjih partnerjev, da bi lahko izkoristili vse potenciale. Možnosti so dobre. Pustimo času čas in bomo videli, kaj se bo realiziralo.