Prebivalce Logatca je 5. oktobra lani pretresla družinska tragedija, zaradi katere se je danes v Ljubljani začelo in tudi že končalo sojenje Urbanu Rupniku. Enaintridesetletni gimnazijski maturant je bil tistega dne dogovorjen za kosilo pri svojih starih starših, Tereziji in Antonu Rupniku. Namesto opoldne je prišel že okrog devetih zjutraj.
Urban Rupnik
Ti imaš pa majhen nožek!
Urban Rupnik
"Ko sva se z možem vrnila iz trgovine, je bil ža pri nas. Postregla sem mu kruh in marmelado in mirno smo se pogovarjali za mizo. Nikdar se nismo prepirali. Potem je pozvonil poštar in mož se je z nožičem lotil odpiranja pošte. Ti imaš pa majhen nožek, mu je takrat rekel Urban, v kuhinji vzel velik kuhinjski nož in ga brez nadaljnih besed začel štihati," se je spominjala 84-letna Terezija, ki jo sokrajani kličejo Zinka. "Čisto sem bila fertik, kaj delaš, sem zavpila, posredovala pa nisem, nisem si upala. Nehal je šele, ko je Tone padel pod mizo. Nato je hotel avtomobilske ključe, pa sem mu rekla, naj izgine. Tudi sama sem dobila dva štihca, ne vem, kdaj me je porezal."
Reševalci so ob 10.40 lahko le še ugotovili Antonovo smrt. Po mnenju izvedenca za medicino mu ne bi pomagala niti takojšnja pomoč: usodna bi bila že vboda v jetra in podpljučnično arterijo, preostale rane pa so le pospešile, da je izkrvavel.
Do tri grame kokaina na dan
Sodni izvedenec za psihiatrijo dr. Matej Kravos je ocenil, da je bil Rupnik ob dejanju neprišteven zaradi duševne motnje sindroma odvisnosti od različnih drog. Da jih jemlje, je sam priznal, ob tem jih je tudi preprodajal. Ko je bil vprašan, s čim se preživlja, je namreč prostodušno izjavil: "S socialno pomočjo v višini 460 evrov na mesec in kokain prodajam."
Po svojih besedah ga je sam vzel od 1,5 do 3 grame na dan, "odvisno, koliko sem imel denarja". Mamila očitno na njegovo psiho delujejo pogubno, kot izhaja iz njegovega zmedenega in nerazumljivega pojasnjevanja, kaj se je dogajalo usodnega dne: "Dedek je bil med drugo svetovno vojno nacist, delal je poskuse na ljudeh. Nihče se mu ni zoperstavil, pa sem se jaz. Glas mi je rekel: 'Daj ga zdaj.' In sem ga. Opletal je, ko sem ga zaštihal, pa sem ga še enkrat, še enkrat in še enkrat, nisem štel, kolikokrat. Ciljal sem v vrat, da bi ga pokončal, in v trebuh, da bi se nehal braniti. Da sem poškodoval babico, se ne spomnim. Glasove slišim od svojega 20 ali 21 leta, ko sem zapustil samostan. Če jemljem kokain, so še bolj agresivni."
Po krvavem dejanju zbežal v gozd in tam sprehajalko prosil za mobitel: "Hotel je poklicati 113, ker da je naredil veliko piz... in se boji, da bo še kakšno. Vprašala sem ga, kaj je bilo, in je razložil, da je potolkel dedka, ker je bil star in bolan."
Spet je slišal glasove
Rupnik je pristal v priporu na enoti za forenzično psihiatrijo mariborskega Kliničnega centra. Tam ni bil prvič. V začetku aprila 2020 je kljub temu, da so bile občinske meje zaradi epidemije covida-19 zaprte, v Dolu pri Ljubljani obiskal znanca in njegovo partnerico. Tri dni sta mu stregla, hkrati pa se počutila nelagodno ob njegovem obnašanju. "Zdel sem mi je zmeden, kazal je znake raztresenosti in čudne misli je imel, tudi, da mu zastrupljajo vodo. Pil je le svojo, ki jo je prinesel v dveh 20-litrskih steklenicah," je po poročanju Slovenskih novic takrat izpovedal znanec.
Rupnik ju je obtožil še, da sta ga hotela zastrupiti z joto. Pod vplivom amfetaminov, tudi takrat je slišal glasove, je nazadnje oba zabodel. Sodili so mu za dva poskusa uboja, ugotovili, da je bil neprišteven zaradi paranoidne šizofrenije in mu avgusta 2020 odredili obvezno psihiatrično zdravljenje. To lahko traja največ pet let, a Rupnik je bil na prostosti že po manj kot dveh, julija 2022, pod pogojem, da nadaljuje z ambulantnim zdravljenjem. Tega se drži in po izpovedi zdravnika v postonjskem zdravstvenem domu vsake štiri tedne prejme terapijo.
Nazaj na psihiatrijo
Toda le dobro leto kasneje je spet v roke vzel nož in zagrešil najhujši zločin. Okrožni ljubljanski sodnici Dejani Fekonja ni preostalo drugega, kot da mu za uboj in povzočitev lahke telesne poškodbe spet izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu, s čimer sta se strinjala tako tožilec Matej Peterca kot zagovornik, odvetnik Zoran Stankić Rupnik. Zanimalo pa jo je, če ima zares namen, otresti se odvisnosti od mamil: "Kot je povedal izvedenec, bo spet kdo umrl, če se boste vrnili k drogam. Upam, da se ne vidiva več."
Urban Rupnik ji je zatrdil, da bo zdravljenje nadaljeval tudi v komuni, "deset let, če bo treba". Sodnica mu je pripor podaljšala zaradi ponovitvene nevarnosti, plačila stroškov postopka pa oprostila, ker v priporu prejema le še 209 evrov socialne pomoči.
"Okrožni ljubljanski sodnici Dejani Fekonja ni preostalo drugega, kot da mu za uboj in povzočitev lahke telesne poškodbe spet izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu", pa a ste prfuknjeni na sodniji in vi bi radi višje plače,marš gamad!!!
V celotni zadevi ne odgovarjajo za ta zločin ljudje, ki so napačno ocenili njegovo stanje. In ne vem zakaj tožilstvo ni razširilo obtožnice tudi na te dr-je. Njih strokovna odgovornost se ne more in ne sme skrivati za ''mnenjem'' ker… ...prikaži več izvid je podpisan in merilo nadaljnih ukrepov. Torej? Aha, združeni v štrajkih in nedelu in brez odgovornosti se med seboj ne bodo je*ali, kajne?
Slovenija nujno rabi bolnišnico-zapor. Vse preveč je "bolnih" kriminalcev, ki jih nimamo kam dati, potem pa na fornziki ždijo, po petih letih so zunaj ali pa poslani v kak dom, kjer delajo družbo obnemoglim poštenjakom. Če bi imeli bolnico-zapor, bi… ...prikaži več tudi Ivan Zidar sedel, pa razni morilci ne bi bili zunaj po petih letih. Recimo Charles Manson je odsedel...do smrti, kar je edino prav. V Sloveniji je preveeč "penologoje".