"Premier je zelo aktiven tudi, ko počiva"

Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da so na današnji seji vlade obravnavali težko pričakovan predlog zakona za obnovo po poplavah. Opravili smo vsebinsko obsežno debato, a ugotovili, da je nekaj stvari še nejasnih, zato so potrjevanje zakona prestavili za en dan, pričakuje, da se bo jutri na dopisni seji ta zakon potrdil. "Ne gre za vsebinsko prav velika vprašanja, a jih je treba razčistit. Jutri, ko zakon vložimo, ga bomo podrobneje komentirali," je dodal.

Katere pa so nejasnosti v zakonu? "V podrobnosti ne bi šel. Zagotavljam pa, da ne gre za vsebinske zadeve, ki jih ne bi uspeli rešiti v naslednjih 24-ih urah. Gre za dileme med resorji, za tehtanje o čim hitrejšem vpeljevanju ukrepov. Gre predvsem za ukrepe s področja prostorske zakonodaje. Na drugi strani pa gre za tehtanje nevarnosti, da se ukrepi za odpravljanje posledic naravne nesreče ne bi zlorabljali za kaj drugega, predvsem, da ne bi povzročili škode okolju," je dodal.

Kot je poudaril, gre za zelo obsežen zakon z okrog 150 členi, ki naslavlja prebivalstvo, gospodarstvo, občinsko infrastrukturo, urejanje voda, kmetijstvo, varstvo okolja, vodno infrastrukturo, administrativne postopke, javno naročanje, varovanje kulturne dediščine, javnofinančne prihodke, razvoj, vprašanje javne objave podatkov o prejemnikih javnih sredstev, socialo in zdravje.

"Menim, da je velik uspeh, da smo takšen zakon uspeli pripraviti tako hitro. Ministrstvo za finance je bilo tisto, ki je ta zakon usklajevalo z vsemi resorji. Zakon je v veliki meri usklajen, ni bilo veliko odprtih vprašanj in dilem," je dodal.

Na vrsti je potrjevanje proračuna

Trenutno pa v parlamentu že drugi dan poteka razprava o proračunu, dokumente bodo potrjevali zvečer. Minister je povedal, da se je na predlog proračuna že odzvala Evropska komisija. Fiskalna politika za leto 2024 je po njegovih besedah skladna s priporočili EU. "To velja tako za rast izdatkov kot za financiranje javnih investicij," je poudaril.

Komisija vsako leto oceni osnutke proračunskih načrtov držav EU.

Slovenija je letos uvrščena med sedem držav, katerih predvidena fiskalna politika je skladna s priporočili sveta EU.

Komisija ocenjuje, da se bo primanjkljaj sektorja država v 2024 znižal na 3,3 % BDP, javni dolg pa na 68,4 % BDP. "Gre za izračune, ki jih EK opravlja neodvisno in samostojno, na podlagi podatkov, ki jih pošiljamo," je dodal.

Slovenija je medtem v osnutku proračunskega načrta 2024 ocenila, da bo primanjkljaj dosegel 3,8 % BDP, do razlike prihaja zato, ker je Slovenija v oceno vključila tudi enkratne ukrepe za sanacijo in obnovo po poplavah. "Ocene EK se razlikujejo od ocen fiskalnega sveta zaradi metodoloških razlik, saj vlada in komisija ukrepov, ki so bili povezani s covid-19, ukrepov za lajšanje energetske krize in draginje, za razliko od poplavnih ukrepov, ne upoštevata kot enkratnih ukrepov in jih tako vključujeta v oceno definirane rasti izdatkov, medtem ko jih fiskalni svet upošteva kot enkratne izdatke," je pojasnil. Ob izjemnih okoliščinah je bil na ravni EU dosežen dogovor, da se ti ukrepi skrbno spremljajo, vendar ne upoštevajo kot običajni enkratni izdatki, je dodal.

"Premier je zelo aktiven tudi, ko počiva"

Danes je sejo vlade namesto Roberta Goloba vodil Luka Mesec. "Seja je potekala normalno. Veliko vprašanj z resorja za delo pa danes ni bilo (smeh, op. a.)," je potek seje komentiral minister za finance. 

Na vprašanje, ali gre le za podaljšanje premierjeve odsotnosti zaradi zdravstvenega stanja, ali je v ozadju kaj drugega, je odgovorila kar direktorica Urada vlade za komuniciranje: "Ne. Premier je zelo aktiven tudi, ko počiva."

Boštjančič je po odstopu nekdanje ministrice Sanje Ajanović Hovnik prevzel tudi vodenja ministrstva za javno upravo. Povedal je, da pogajanja s sindikati še vedno potekajo. "Vlada ni nikoli odstopila od pogajanj. Ta zastoj ni nastal zaradi vlade. Smo pa že v drugi polovici novembra, takoj da se zdaj časovnica do novega leta zdi precej optimistična. V tem trenutku ne bi ničesar prejudiciral," je dejal.

S plačami, pokojninami in transferji povečujemo inflacijo

Opozicija medtem Boštjančiču očita, da zamrznitev usklajevanja dohodninskih stopenj ne pomeni novega davka, ampak vseeno pomeni davčno obremenitev. A minister vztraja, da ne povečujejo davkov. "Lani smo sploh prvič uvedli usklajevanje z inflacijo. Vlada je bila zaradi izrednih razmer prisiljena v nekaj nepriljubljenih ukrepov. V tem kontekstu je bil tudi podan odgovor opoziciji. Na eni strani očitki, da preveč trošimo, na drugi očitki, da na nekaterih področjih zapravljamo premalo," je poudaril.

Poleg tega nekateri transferji ne bodo usklajeni 100-, temveč le 70-odstotno, s čimer naj se nekaj poslancev Levice ne bi strinjalo. "Jaz bi počakal na konec proračunske seje. Po mojih informacijah je koalicija usklajena. Na to gledam kot na kompromis. Prihranek bo okrog 20 milijonov evrov. Imamo različne formule usklajevanja in to se je v časih visoke inflacije izkazalo za problematično," je prepričan minister, ki je dodal, da zadnji podatki kažejo na to, da je glavni generator inflacije rast cen storitev in rast plač. "Smo v spirali. Na nek način javno povečujemo inflacijo. Tako pri socialnih transferjih, kot pri pokojninah in plačah. Prav je, da se ne sprenevedamo in da to javno povemo."

dezurni@styria-media.si