Jupiter je po videzu zelo pisan planet, med najbolj značilnimi pa sta dva široka rjavkasta pasova, ki ga obkrožata, eden na severni polobli, drugi pa na južni.
Posebnost planeta je tudi velika rdeča lisa na njegovi južni polobli. Gre za trajni vihar, ki ni ponehal že vsaj od leta 1831. Njegova površina je tako velika, da bi pokrila tri planete Zemljine velikosti.
Zadnje fotografije planeta kažejo, da je južni trak izginil, zato je južna polobla postala nenavadno enolična. Planet je še nosil trak, preden se je konec lanskega leta pred kukali teleskopov na Zemlji skril za Sonce, ko pa se je čez tri mesece znova prikazal, je bil že spremenjen, poroča Daily Mail.
Gre za pojav, ki se pojavlja vsakih deset do petnajst let, a astronomi nimajo odgovora, zakaj do tega prihaja. Planet je pravzaprav velikanska krogla plina in tekočine. Površje je sestavljeno iz gostih rdečih, rjavih, rumenih in belih oblakov, ki so razporejeni okoli svetlejših predelov, imenovanih cone, in temnejših, ki jih znanstveniki imenujejo pasovi.
Vetrovi tudi do 600 km/h
Oblake sestavljajo različni kemični elementi, ki se razlikujejo glede na višino. Najvišji so beli oblaki, ki jih sestavlja zmrznjen amonijak. Bližje površju pa so temnejši oblaki iz žvepla ali fosforja. V pasove so razvrščeni zaradi silovitih vetrov, ki pihajo s hitrostmi blizu 600 km/h. Vetrovi so posledica hitrega vrtenje planeta okoli svoje osi.
Astronomi se zdaj sprašujejo, kdaj se bo južni pas znova vzpostavil. Da bo dogodek blizu, bodo vedeli, ko se bodo na površju pojavile velike temne lise, ki jih bodo vetrovi nato razpihali v dobro znan pas.
