Slovenija
22 ogledov

“Ko preiskujejo, ne razmišljajo o svoji plači”

Stanislav Veniger Saša Despot
Stanislav Veniger. Če ne bi postal šef policistov, bi se upokojil. Zaradi slabih vodij ni treba menjati podrejenih, treba je zamenjati njih, pravi dolgoletni policist, ki mu tako kot njegovim predhodnikom pravijo general.

Na katerih področjih svojega dela, menite, policija najbolj peša?

Poudariti moram, da opažam le rast policije. Nisem opazil, da bi kje pešala, ker je pač tudi organizirana tako, da se sproti prilagaja spremembam in novim izzivom. Tako da pešanja ni. Kvečjemu je rast, in to precej dobra. Zagotovo največji napredek v zadnjih letih pa se je zgodil na področju varovanja človekovih pravic.

Največji napredek, odkar je država postala samostojna?

Da, gledam celotno obdobje samostojnosti države. Ker pred 20 leti zavedanje o varovanju človekovih pravic še ni bilo dovolj prisotno in so bile včasih kar težave, ko smo se spopadali s tem. Danes pa je to zagotovo eno od vodilnih področij dela policije, saj smo na novo vzpostavili tudi sisteme in ozaveščali ljudi.

Zakaj, mislite, se obdolženci v kazenskih postopkih vse pogosteje zagovarjajo, da je policija nezakonito zbrala dokaze proti njim?

Ta obrambna taktika ni od danes. Prisotna je že kar nekaj let; tako pač zagovorniki na vsak način poskušajo rešiti tiste, ki jih branijo. Policija dela zakonito in tako kot od nje zahtevajo postopki. Končna odločitev pa je vedno prepuščena sodnikom. Presoja je njihova. Ne moremo pa govoriti o nikakršnih konstruktih; niti na začetku niti na koncu policijske preiskave.

Če bi policija delala po konstruktih, bi se tudi tisti, ki bi kaj takega izpeljal, nemudoma tudi sam znašel v kazenskem postopku, ker bi s tem jasno zagrešil kaznivo dejanje. A jaz se ne spomnim, da bi se v zadnjih letih zgodilo kaj takšnega.

Vi ne opažate, da bi policija v zadnjih letih delala bolj površno, po liniji najmanjšega odpora?

Ne. Vedno ko v postopku nastopijo kakšne težave, ko so izločeni kakšni dokazi, ko je izrečena drugačna sodba, kot bi preiskovalci pričakovali, ali celo postane že pravnomočna, policija sama pregleda potek svojega dela postopka. Tudi zato, da bi ugotovili, kaj je šlo narobe. Pa za zdaj resnejših napak še niso ugotovili. Res pa je, da se pravni standardi iz leta v leto pri nas, posebno na področju varovanja človekovih pravic, zvišujejo. Temu primerno se sproti oblikuje tudi sodna praksa, čemur se morajo prilagajati tudi preiskovalci. Na koncu pa je, kot sem že poudaril, zadnja odločitev vedno 
sodnikova.

Obstaja kakšen recept, da se nam Balkanski bojevnik ne ponovi?

Mislim, da recepta ni. Ni ga bilo v preteklosti in ga ne bo niti v prihodnosti.

Vas je o tem, zakaj je sodišče izločilo dokaze v tem konkretnem postopku, do zdaj povprašal tudi kakšen predstavnik katere od tujih policij?

Mene osebno ne. Vem pa, da moji kolegi dnevno sodelujejo s policijami tujih držav in so se pojavljala tudi vprašanja o tem. Govorimo namreč o čezmejnem kriminalu, ki ni omejen na zgolj eno državo. Zato so bili tudi v tujih policijah začudeni zaradi te izločitve. Zato lahko to v prihodnje tudi vpliva na našo kredibilnost.

Stanislav Veniger | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Ali to pomeni, da bi zato sodelovanje naših policistov s tujimi v prihodnje lahko potekalo kaj slabše?

Upam, da ne. In da bodo razumeli, da je to odločitev sodišča. Verjamem pa, da bo naše mednarodno policijsko sodelovanje še naprej potekalo dobro.

S katerimi tujimi policijami naša sicer najbolje sodeluje?

Eno je sodelovanje v okviru Evropske unije, ki poteka povsem utečeno. Zelo veliko, v največji meri pa sodelujemo s policijami v državah Zahodnega Balkana. Preprosto zato, ker po tem delu poteka tako imenovana balkanska pot, kjer se izvaja mednarodni kriminal. Od tihotapljenja ljudi v vseh mogočih oblikah, drog in orožja do drugih organiziranih oblik kriminalitete.

Pa je Slovenija dovolj pripravljena na vedno bolj pretkane oblike kaznivih dejanj?

Policiji je težko predvideti nove oblike kriminala. Te se običajno proučujejo prek konkretnih primerov. Informacije o njih pa pridobivamo z mednarodnim sodelovanjem. Tako smo v policiji pozorni na to, da bi se podobne oblike kriminala lahko pojavile in zgodile tudi pri nas. Nekaj časa traja, da se zadeve raziščejo in se usposobijo tudi preiskovalci. Pojavljajo se namreč nove oblike kriminalitete, katerih prej niso bili vajeni.

Kazniva dejanja, denimo izvedena prek informacijskih tehnologij, zahtevajo povsem drugo vrsto znanja, kot ga imajo policisti in kriminalisti, ki preiskujejo klasične oblike kaznivih dejanj. Zato potrebujemo informatike, strokovnjake računalniške tehnologije, da lahko pridobimo določene dokaze o kaznivem dejanju. To je zagotovo tudi neki nov izziv. Vedno namreč velja, da so kriminalci korak pred policijo. Sploh pri novih oblikah kriminala.

Kako pa se policisti teh novih izzivov lotevajo ob nestrinjanju s svojim plačnim položajem?

Plače vsaj večine policistov so zagotovo prej slabe kot dobre. Ob tem, da imajo preiskovalci na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) bistveno boljše plače. Vedno pa je treba pogledati splošno stanje v državi, kjer ljudje vsak dan izgubljajo službe. Pri nas se do zdaj še ni zgodilo, da ljudje do 5. dne v mesecu ne bi prejeli plače. Njihovo nezadovoljstvo s plačo lahko seveda tudi vpliva na motiviranost, a vseeno mislim, da večina zaposlenih opravlja ta poklic kot poslanstvo. Prepričan sem, da večina policistov in kriminalistov z vso vnemo preiskuje kazniva dejanja. In takrat, ko preiskujejo, sem prepričan, da ne razmišljajo, koliko so za to plačani. Ker če si policist ali kriminalist s srcem, rojen za ta poklic, nisi toliko vezan na samo materialni vidik poklica. Seveda pa moraš vsekakor na koncu s to plačo preživeti tudi družino.

Kako boste motivirali preiskovalce, drugače kot z izboljšanjem plač?

Vsak vodja mora svoje zaposlene motivirati in stimulirati. Včasih pa je pomembnejše delovno vzdušje kot denarna sredstva. To pomeni, da morajo vodje dejansko vlagati vse napore v ustvarjanje pozitivnega vzdušja. Kar pomeni, da se morajo pogovarjati z ljudmi. Odnos med vodjo in zaposlenimi mora biti korekten. Zaposleni se morajo zavedati, kaj se od njih pričakuje, vodja pa mora znati pomagati pri reševanju težav, namesto da jih pomete pod preprogo. Komunikacija med njimi se mi zdi bistvena.

Stanislav Veniger | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Po drugi strani pa je treba skrbeti za našo integriteto. Plače v policiji že tako niso dobre, če so se ljudje pred leti še zelo zadolžili s kreditom, pa verjamem, da imajo v danem trenutku težave pri odplačevanju. V takšnih okoliščinah je posameznik lahko dojemljivejši za korupcijo. Zato je treba o tem vsak dan govoriti, saj imamo pri policiji do takih odklonov ničelno toleranco. Če bi naleteli na tak primer, bi bilo treba odreagirati hitro in učinkovito.

Kako bi ubranili policiste pred morebitnimi neupravičenimi napadi vodij?

Za začetek želim, da gremo vsi, ki delujemo kot policijski šefi na državni ravni, med zaposlene. Da od njih slišimo tudi upravičeno kritiko, če je to potrebno. Da vidimo in spoznamo dobre prakse dela, ki ga lahko prenesemo drugam, ter da poslušamo in proučimo ideje, kako še izboljšati procese dela. Enkrat na mesec se na sestankih dobivamo z direktorji policijskih uprav. Odločil pa sem se, da bomo odhajali tudi na policijske postaje na 
sestanke.

Bo to tudi način za preprečevanje neutemeljenih premeščanj zaposlenih?

Ne spomnim se, da bi se zgodile zamenjave v policiji iz neutemeljenih razlogov. Lahko pa se zgodi, da so policisti nezadovoljni z odnosom in delom vodij. Ampak potem in zato ni treba menjati policistov, temveč je treba nekaj ukreniti z vodjo. Ni vsakdo dober vodja. Posameznik je lahko vrhunski strokovnjak, izjemen kriminalist, ko pa je postavljen na mesto vodje, ne pokaže pravih sposobnosti za to delo. Človeka lahko tako tudi dejansko uničiš. Zato je treba ljudi postavljati na tista delovna mesta, na katerih bodo res lahko najboljši. Ne da je potem kdo kot vodja deležen kritik, da je slab in da ne zna delati. Čeprav je pred tem delal izjemno. Zanj je pač treba najti primerno delovno mesto.

Koliko odškodnin je v zadnjih letih plačala država zaradi neutemeljenih premeščanj policistov?

Skupno malo manj kot pet tisoč evrov, natančneje dobrih 4.800 evrov. Od leta 2004.

Ali so policisti, ki se zdaj upokojujejo, dovolj zgodaj začeli prenašati znanje in izkušnje na mlajše kolege? Imamo izkušenj v policiji dovolj?

Prepričan sem, da imamo. Med temi, ki izpolnjujejo pogoje za takojšnjo upokojitev, so seveda tudi vrhunski strokovnjaki. Nekdo, ki je velik strokovnjak na področju krvnih deliktov, forenzike, je do zdaj že tako ali tako delal v večjih ekipah z drugimi sodelavci. Nanje je sproti prenašal del svojega znanja. Znanja in izkušenj seveda ni mogoče kar čez noč nadomestiti. Se pa ljudje v vsaki organizaciji upokojujemo in za nami prihajajo mlajši. Za mnoge je to povsem nov izziv in se želijo čim bolj izkazati. V policiji se torej odvija povsem enak proces kot v katerikoli drugi organizaciji.

Lahko kljub temu nastanejo kakšne težave zaradi odhoda več policistov v pokoj?

Težave morda lahko nastopijo na lokalni ravni. Če bi veliko policistov nenadoma odšlo in bi postale določene policijske postaje preveč vitke, v kadrovskem smislu, da recimo ne bi mogle opravljati 24-urnega patruljnega dela, ki pa ga moramo zagotavljati. Zato bo treba kadrovsko zastopanost temeljito pregledati in opraviti tudi določene kadrovske premestitve, če bo to potrebno, zato da bi tudi kadrovsko manj zasedene postaje delovale nemoteno.

Katera policijska postaja v državi pa je najbolj kadrovsko podhranjena?

Najslabše je na območjih policijskih uprav Koper, Nova Gorica in Kranj. Na zadnjih dveh upravah se namreč po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ni več dodatno zaposlovalo. Takrat so se večinoma zaposlovali policisti za varovanje zunanje, tako imenovane schengenske meje. Dodatna težava, posebno na upravah v Kopru in Novi Gorici, je, da se večina tam zaposlenih v službo vozi iz Štajerske.

Če bi želeli odobriti vse premestitve teh policistov na delo bliže domu, bi bile te uprave bolj ali manj prazne. Zelo dobro kadrovsko zasedene so policijske postaje na območju Policijske uprave Murska Sobota. Najbolj obremenjeni pa so zagotovo policisti na območju Policijske uprave Ljubljana, saj obravnavajo največ zadev.

Komentarjev 7
  • Žurnalček 11:09 02.december 2012.

    A mu tega ni znala povedati in ga tudi vprašati novinarka . Pa kam smo pršli, da dajejo polcaji najdaljše intervjuje . NOVINARKA RITOLIZNICA !

  • nostradamus 17:38 25.november 2012.

    mislim da je neposteno kritizirati delo policije glede na rezultate v zadnjem letu so nadpovprecni tako po stevilu raziskanih KD kot tudi statisticno gledano zakljucenih kar nekaj akcij ki sicer niso prisle v medije ( avtomobili) ali pa niso bile ...prikaži več boom novice mislim da se krivec skriva v pravosodju in ne v policiji ziv dokaz za to je balkanski bojevnik koliko primerov so uspesno zakljucili kriminalisti pa so jih nasa sodisca .........

  • pesjan 12:42 25.november 2012.

    če bi v življenju kaj delal Bi se spokal takoj v penzijo ?