Predsednik državnega zbora
Pavel Gantar je včeraj popoldne določil, da morajo pobudniki za referendum o
ratifikaciji hrvaškega vstopa v zvezo Nato zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov do 26. marca. Tri dni
pred tem morajo biti v Washingtonu deponirane ratifikacijske listine. Če Stranka slovenskega naroda
(SSN) ne bo predčasno odstopila od referenduma, Hrvaška ne bo mogla postati članica Nata na vrhu v
začetku aprila, kot so se dogovorile zaveznice, med njimi tudi Slovenija.
Zaplet ni prvi
Zbiranje podpisov za razpis referenduma v zadnjem trenutku in napetost, ali bo neka neka
mednarodna organizacija pravočasno dobila naš odgovor, se v primeru Nata in Hrvaške ne dogaja
prvič.
"Tudi ta primer kaže, da je treba vedno računati na vse te skrajne zaplete v naši ureditvi. Na
področju referenduma so potrebne določene spremembe, s katerimi bi zožali možnost za take
improvizacije," pravi strokovnjak na področju ustavnega in upravnega prava
Miro Cerar.
Odloča manjšina
|
|
Kvorum. Veljavna referendumska ureditev ne zahteva kvoruma, ki bi določil, koliko volivcev mora
glasovati, da je referendum veljaven. Teoretično bi lahko referendum odločili trije volivci.
Zagovorniki take ureditve poudarjajo, da volivci, ki se referenduma ne udeležijo, odločitev
zavestno prepustijo udeležencem referenduma.
|
Ena od takih sprememb bi bila uvedba določenega odstotka udeležbe volilcev, ki bi bil potreben, da bi bil referendum veljaven. "Menim, da bi moral obstajati pogoj udeležbe, recimo dvotretjinski kvorum, da bi bil referendum sploh veljaven," pravi nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant.
V primeru referenduma o medijskem zakonu je na volišče prišlo nekaj več kot 20 odstotkov volivcev, na referendumu o pokrajinah je glasovalo manj kot enajst odstotkov volivcev. "Zame se vedno postavlja pod vprašaj legitimnost takega referendumskega izida," pravi Virant in doda: "Če bi bil določen kvorum, bi predlagatelji zagotovo resno razmislili, preden bi šli v tako predlaganje. Obstaja nekoliko radikalna ideja, da bi v primeru, ko kvorum ne bi bil dosežen, predlagatelj nosil del stroškov referenduma."
Koalicijska zaveza
Potreba po spremembi referendumske ureditve je zapisana v koalicijskem sporazumu. Stranke so se zavezale, da bodo iskale "široko politično soglasje" za uvedbo kvoruma za veljavnost referenduma. Glede nujnosti uvedbe kvoruma se strokovnjaki strinjajo, predlog pa nima zadostne politične podpore. Sprememba referendumske ureditve bi potrebovala dvotretjinsko podporo. Leta 2004 je iniciativa pogorela že v koaliciji. "Možno je, da nekatere stranke kalkulirajo s tem, da je mogoče aktivirati neko glasno manjšino desetih, 15 odstotkov volivcev in na tem kovati politični kapital in politične točke," pravi Virant.
