Šuštarja ne bi pomilostila

	Pomilostitev je akt milosti, suverene volje predsednika države. Danilo Türk

Predsedniška kandidata Danilo Türka in Lojze Peterle sta se teden dni pred drugim krogom volitev pomerila na soočenju na nacionalni televiziji. Spraševali so ju trije novinarji, vprašanja pa so jim zastavile tudi nekatere ugledne osebnosti iz civilne družbe in tekmeci iz prvega kroga volitev.

Drnovškova izhodišča so bila prava
Na začetku so se dotaknili vprašanja vloge predsednika kot vrhovnega poveljnika vojske in zunanje politike, pri kateri je bilo v ospredju vprašanje koroških Slovencev in vprašanje hrvaško-slovenske meje ter celovitosti Piranskega zaliva. Na vprašanje, kako bi ravnala, če bi sodišče v Haagu odločilo v prid Hrvaški, je Danilo Türk odgovoril, da ne pričakuje takšnega izida. "Jaz bom gledal predvsem na slovenski nacionalni interes, " je poudaril in dodal, da se marsikaj, kar zadeva arbitražo, odloča že prej, zato ne verjame, da bi do takšnega položaja prišlo. Peterle je opozoril na dogovore, ki so bili s Hrvaško že sklenjeni. " Predsedniku mora biti jasno, o čem se da pogovarjati in o čem ne, " je dejal in dodal: "Doseči je treba, da se bodo dogovori držali ". " Hrvaška se je zavezala, da ne bo uvedla ekološko-ribolovne cone za članice Evropske unije, pa je zdaj to kljub temu napovedala ," je poudaril.

	Kadilci so kot Indijanci v rezervatu. Lojze Peterle

Glede mlačnega odziva Slovenije pri reševanju vprašanja koroških Slovencev sta se kandidata strinjala, da bi lahko v Sloveniji naredili več. " Mislim, da je kritika utemeljena ," je dejal Türk in dodal: " Jaz bi bil glasnejši ." Kandidata sta se tudi strinjala, da so bila izhodišča za posredovanje predsednika Drnovška v Darfurju prava, vendar pa pot ni bila najboljša. " Podpiram moralna izhodišča, ki jih je Drnovšek uporabil. Imel je prav, ko je obsojal nemoralnost, špekulacije, a izbral je napačno metodo, " je dejal Peterle. Türk je menil, da je bila odločitev Drnovška za posredovanje pravočasna, ni pa bilo ustreznega dogovora znotraj Evropske unije.

Komu bi podelila državno odlikovanje, nista povedala. © Saša Despot/Žurnal24

Svetovni nazor kot kriterij za ustavne sodnike
Nista pa se kandidata strinjala glede kriterijev pri imenovanju ustavnih sodnikov. Medtem ko je Peterle poudaril uravnoteženost ustavnih sodnikov glede na njihov svetovni nazor, je bil Türk mnenja, da le ta ne more biti kriterij za odločanje, kdo lahko postane ustavni sodnik in kdo ne. " Za imenovanje ustavnih sodnikov je najpomembnejša njihova strokovnost ," je poudaril. Prav tako so se njuna mnenja razhajala pri vprašanju imenovanja guvernerja Banke Slovenije.

Delo nekdanjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka je Danilo Türk ocenil kot dobro, kritiziral pa je tiste, ki bi morali njegova opozorila vzeti bolj resno, pa jih niso. Kot zadovoljivo je njegovo delo ocenil Lojze Peterle, ki je menil, da bi si morali za imenovanje kandidata na to funkcijo vzeti dovolj časa.

Pomilostitev Danila Kovačiča
"Pomilostitev je akt milosti, suverene volje predsednika države," je poudaril Türk, ko ga je novinarka vprašala, ali bi pomilostil Danila Kovačiča . O konkretni pomilostitvi se sicer ni hotel izreči, dejal pa je, da bi bil njegov pristop na tem področju restriktiven, zadržan za primere, ki bi resnično bili izven dvoma. Lojze Peterle je dejal, da bi se odločil po temeljitem pregledu njegovega spisa in bi želel biti, ob upoštevanju razlogov, ki jih dajejo pravni strokovnjaki, pravičen.

Türk je bil do sprememb protikadilskega zakona bolj zadržan. © Saša Despot/Žurnal24

In kaj bi kandidata naredila v primeru Borisa Šuštarja ? " Na podlagi tega, kar zdaj vem, ga najbrž ne bi pomilostil, " je dejal Türk in ob tem poudaril, da ne pozna vseh okoliščin. "Tukaj vas ne bo čudilo najino podobno mnenje. Dokler ne vidimo vseh papirjev ... ,"   je dodal Peterle in poudaril, da bi se osredotočil na razloge. " Pedofila nikakor ne bi pomilostil ," je poudaril.

Glede kandidatov, ki bi jim kot predsednika podelila odlikovanje ali častni naslov, tako Türk kot Peterle nista navedla nobenega konkretnega imena.

Türk se je izrekel proti dosmrtni kazni, medtem ko je bil Peterle pri mnenju glede tega bolj zadržan. Spomnil je na primer Metoda Trobca.

Kaj pa protesti sindikatov?
Kanidata sta se strinjala, da so šle socialne razlike predaleč, nista pa si bila enotna v oceni dela sindikatov. Medtem ko je Danilo Türk brez oklevanja podprl napoved sindikatov, da organizirajo proteste, je Lojze Peterle poudaril razumen pristop pri reševanju tega problema. Türk je menil, da je situacija prišla do točke, ko se je pokazalo, da dialog med predstavniki delavcev in delodajalcev prišel na mrtvo točko, zato je ostrejša akcija na mestu.

Pri odgovoru na vprašanje, ali bi podprla gradnjo še ene jedrske elektrarne v Sloveniji, je bil Peterle jasnejši. "Če se le da,  ne ," je dejal, medtem ko je Türk poudaril, da bi moral zadevo preučiti in da se razmišljanju o tem ne bo mogoče popolnoma izogniti.

Protikadilski zakon je Peterle ocenil kot pretrd. " Kadilci so zdaj kot Indijanci v rezervatu ," je dejal in poudaril, da bi bil za spremembo zakona. Nekoliko bolj zadržan do tega je bil Türk. Kot bivši kadilec podpira ukrepe za zmanjševanje kajenja. Če bi do novega predloga protikadilskega zakona prišlo, pa bi ga temeljito preučil.

Pri tehtanju med znanostjo in socialo, bi se Türk opredelil za znanost, čeprav izbira med enim in drugim ni nujna. " Lahko vzamemo obrambnemu proračunu, " je dejal Türk. Peterle je medtem menil, da na tem mestu ni nobene dileme. " Investicija v znanost je investicija v socialo ," je dejal.

Türk sam na "soočenju" na Forumu 21 © BOBO

Soočenje brez Peterleta
Forum 21 je sicer pred omenjenim dogodkom pripravil soočanje predsedniških kandidatov v ljubljanskem hotelu Mons na temo človekovih pravic, ki se ga je udeležil le Danilo Türk . Predsednik društva Forum 21 in nekdanji predsednik Milan Kučan je ob začetku pogovora s Türkom izrazil obžalovanje, da se je Lojze Peterle " naknadno " odločil, da se dogodka ne bo udeležil.

Je pa zato Peterle predstavil manifest Odločno za Slovenijo , v katerem je zapisal, da bodo prihodni izzivi za Slovenijo predsem na področju sociale. Evropski poslanec je ob tem opozoril, da " je socialno razlikovanje šlo pri nas predaleč" , kampanja pa je po njegovem preveč poudarka dajala temam preteklosti, ki nas le razdvajajo, njega pa da zanimajo izzivi prihodnosti.

Naši in ne-naši
Prav zato Peterle odklanja delitve na " naše " in " ne-naše ", saj bo prihodnji predsednik republike moral znati preseči delitve na leve in desne ter odgovoriti na stanje, ki se nam profilira leta 2025. Tedaj bo razmerje med zaposlenimi in upokojenci ena proti ena, je opozoril Peterle. Zato bodo ključni izzivi socialna skrb in skrb za starejše, medgeneracijska solidarnost in konkurenčni preboj v skladu s sklepi Lizbonske strategije. Zato Peterle išče " inovatorje, ne udeležencev druge svetovne vojne ".

Peterletov manifest ©

Za manifest, ki jasno kaže osrednje točke njegovega programa, se je Peterle odločil zaradi poskusov ideoloških delitev, do katerih je prišlo v zadnjem času.

Türk se je na soočenje zavezal, da bo kot morebitni predsednik občutljiv na vprašanja človekovih pravic. Človekove pravice so po njegovem prepričanju " korpus " pravic, v katerem sta med drugim zelo pomembne svoboda izražanja in volilna pravica. Skupini človekovih pravic bi bilo po prepričanju Türke treba dodati še ekonomske in socialne pravice – gre za pravico najnižjega standarda fizičnega in mentalnega zdravja.

Glede odnosa do zgodovine in delitve na " naše in vaše " Türk meni, da je ne bo mogoče pozabiti le s " spravnimi rituali ". Odgovora na to, kako bi prišli do dejanske sprave, pa predsedniški kandidat nima. Po njegovem mnenju je do te delitve prišlo v 19. stoletju, ta tendenca pa se je ohranila vse do danes. " Tudi v tej kampanji slišimo, da kakšen kandidat ni pravi, " je povedal Türk.